partnerka mi grozi z “odločitvijo” – ona ali družina?
Dragi moj, vidim, da še nisi zrel za resno zvezo.
Če želiš imeti resno zvezo, se ne moreš postavljati v nevtralen položaj. Sorry … tvoja primarna družina je že odigrala svojo vlogo, saj imaš 30 let. Ko hodiš domov, se tvoja partnerka počuti izdana in izgnana.
Naredil si bistveno napako ravno takrat, ko bi moral pokazati, da si dec. Postaviti se na stran partnerke in primerno, brez prepiranja pojasniti svoji primarni družini, da je tvoje življenje z njo ne z njimi. Seveda jih imaš rad in je cela modrost to izpeljati in je zelo težko, se pa da, če nisi, hm, kako bi rekla, nedonošenček ali mamin sinček. Če bi vse to izpeljal korektno, ne bi imel problemov ne s svojim časom, ne s hobiji, ne s svojo partnerko, ne s svojo primarno družino …
In ti povem, da sem tudi jaz imela nevtralnega moža in je to skrajno boleče. Pa ni, da sem se skregala s taščo, sploh ne, le strinjali se nisva in je ona spodjedala prikrito in skrito najin odnos. Jaz sem moža opozorila, kaj se dogaja, ampak sam tega ni razumel, ker je bil na mamico preveč navezan – in je šs zdaj.
Le da ni več moj mož. Po dvanajstih zakona in dvajsetih letih (kolikor sva bila skupaj) nevtralne drže sem mu jaz odločila zanj, na katero stran naj se postavi. Tako življenje je en K!
Tvoja partnerka ima prav! Ona ali tvoja primarna družina. Pa ne gre zdaj za fizičen rez, ampak za intimno opredelitev. Vse to se da speljati na miren način, odločno, zrelo, moško, brez prepirov, brez drame. Ampak mislim, da te ni dovolj v hlačah.
Upam, da bo tvoji partnerki kmalu kapnilo, da je navidezna (kao) nevtralna drža v bistvu nož v hrbet vajini zvezi.
Čao!
P.s. Še enkrat in še enkrat poudarjam. Ne gre ua prekinitev stikov s primarno družino, gre za to, da jim poveš, da jih imaš rad, čustiš pa absolutno pripadnost svoji partnerki in želiš, da jo sprejmejo. Če je ne, potem tudi tebe ne spoštujejo, ker si, dragi moj, zelo slabo izbral, tako si mislijo. Torej si tudi ti nesposoben. Polziš po meliču v prepad, ampak ti tega sploh ne vidiš.
OK, bom spregledal odgovore, ki mejijo na žalitve. Jaz nisem nikogar žalil in sem zgolj vprašal za mnenja. Tisti, ki imate namen biti nesramni, se lahko zadržite, niste dolžni odgovarjat.
Ne vpikujte se v prespanje. Kot sem rekel, imam svoje HOBIJE. S fotrom grem na fuzbal, s sosedi kolesarit po hribih… Vsega skupaj ne morem opravit ob enem “obisku”!
Mislim, da bom počasi zaključil, ker se je že začelo za MON značilno pljuvanje 🙂
Tole je zanimiva matematika, glede na to, da sta med tednom najverjetneje v službi/na faksu in so sobote in nedelje edini dnevi, ko sta frej in bi lahko kaj počela.
Govorim iz lastnih izkušenj. Ko sem se preselila v Ljubljano k fantu, sem jaz tudi vsak vikend hodila nazaj “domov”. Tam so bili starši, prijatelji,… fant pa v Ljubljani. Naju je to skoraj pokopalo.
Ne bo šlo to tako, da vidva med tednom skupaj povečerjata, pogledata film in gresta spat, za vikend greš pa ti v Prekmurje kolesarit. Pripelji si kolo v Ljubljano.
In se strinjam, da “nevtralna pozicija” ni ne tič ne miš. Nimaš ti kaj bit nevtralen, tvoja naloga je, da stopiš na njeno stran. Doma se potem lahko na samem zmenita, ampak kar se zunanjega sveta tiče, sta vidva zdaj par in držita skupaj. S tem, ko si bil kao nevtralen, si pa v bistvu na mamino stran stopil.
Kolikor berem, nihče te ni nekako žalil. Vsak je povedal svoje mnenje. In če je zate žalitev kar bom napisala – oprosti, ampak tvojo punco bi rešil sebe, če gresta narazen. Imam občutek, da ti je punca dobrodošla ko nimaš kam, kaj za delati, ko pa se gre zate, nima kaj iskati blizu. Egoistično gledanje.
A tvoji prijatelji na vasi nimajo punc? Mogoče bi zdržala malo z mamo in babico, malo z novimi prijateljicami na vasi (če bi jo spoznal z vrstniki)… dalo bi se rešiti da je volk sit in koza cela. Samo volja mora biti. Kako pa bi bilo, če bi se ti moral preseliti nazaj domov? Recimo? Očitno bi šla narazen, ker punca pri vas nima kaj iskati?!
Fant, napačno predstavo imaš o skupnem življenju, partnerstvu,… oziroma, gledaš preveč egoistično, samo za tvoje zadovoljstvo!
Ma kaj govorite neumnosti.
Nič ni treba stopit na njeno stran, če ma tvoja partnerka narobe se ne stopi na njeno stran tolko malo objektivnosti prosim vi ste pa res, kar v vsakem primeru bi moral stopit na njeno stran???
A se vam je zmešalo kaj pa to kar je prav?
Prav je da se ni opredelil če neve kaj je prav… konec debate.
Sploh pa če sta se mama in partnerka skregali zaradi ene stvari ki se njega NE TIČE,
Dejstvo pa je tudi da je 2x na mesec za cel vikend prespat pri starših preveč.
Jaz ga razumem da hoče it domov pa naj grem ampak 1 vikend na mesec za 2 dni 1x prespat… Je bolj ekonomično kot pa 2 vikenda za 1 dan na obisk (več bencina in časa v vožnji)
JTD ne poslušaj svoje partnerke… povej ji da želiš tako ampak malo moraš popustit…. torej pač namesto 2 vikenda samo 1 ali kaj takega ali namesto cel vikend samo pet-sob in imata nedeljo za sebe. Ampak nekje pa imej mejo kjer neboš več popuščal pa naj gre če želi bo kmalu vidla da je dosti slabših decov kot si ti in bo še jamrala po MONu kako ni več moških nad 30 samskih kot nešteto teh pametnjakovičk tule ki ti solijo pamet da se moraš VEDNO na njeno stran postavit.
Bodi nevtralen in pameten in vzami si čas samo zase da imaš mir. Ne poslušaj svoje obsesivne partnerke ki bi te najraje mela priklenjena na sebe.
Mogoče bi se pa blo res smiselno vprašat koliko ur od tistih 27 dni je res kvalitetnih partnerskih, se pravi, da so misli ekskluzivno usmerjene v odnos?
Če je tega, polnih 27 dni, potem… je že to preveč, a ne? če je pa nič, pa premalo.
V enemu izmed preteklih odnosov sem bil z eno, ki mi je bilo premalo kvalitetnega druženja, ampak predvsem zato, ker ko sva bila skup je veliko večino časa počivala in nabirala energijo za za ostale interese. Torej, kljub temu, da sva bila kr nekej časa fizično skupaj, v mislih nisva bila.
Še enkrat hvala vsem 😉
Kar se ne/žalitev tiče – eno je komentiranje mojih pogledov, drugo pa so oznake kot npr. mamin sinček, nezrel, nedonošenček al kaj vraga sem še prebral. Za tiste, ki si upate dajat take “diagnoze”, samo en stavek – ne poznate me SPLOH, niti približno…
Kar se tiče nekaterih moških postov nazadnje – se čist strinjam v delu, da ni kar avtomatičnega opredeljevanja v sporih. Sem se že večkrat skregal s primarno družino, če sem ocenil, da ima partnerka prav. Po logiki nekaterih bi jo moral podpret vselej, tud npr. če bi koga pretepla. V sporu, ki sem ga omenju, pa je imela vsaka oseba po svoje prav in hkrati ne, zato sem pač ostal nevtralen. To se mi zdi edino logično.
zakon je umetna tvorba in ne naravna in zato ga pač ne potrebujem jaz ko bom živel bom rekel temu skupnost.
Oprosti ampak ne delujem PROTI ničemer.
Jaz povem svoje mnenje kot ga je povedalo na MONu že nešteto ljudi..
Nikoli mi nebo jasno zakaj bi moral vedno stopit na partnerkino stran mož če ima ona prepir z mamo… torej če bo partnerka trdila da je svet ploščat mama pa da je okrogel moram zagovarjat partnerko? hipotetično vprašanje. Pri meni če maš narobe maš narobe, pa če je to moj foter, moja partnerka, moj stric, bratranec al pa prodajalka, status ni pomemben pomembno je dejstvo da imaš prav ali narobe.
Zakaj je njen način prav in vsi zagovarjate partnerko, povejte mi? Zato ker ste tako PRIUČENI… noben izmed vas ni na tole pogledal z nevtralnega ampak vsak z subjektivnega pogleda, če hoče it nekajkrat domov prespat pa naj bo… če zračunamo ure je partnerki še vedno posvečenega velika večina prostega časa… Dejstvo je da če partnerka nima kaj za počet tiste 4 dni9 pomeni da je obsedenka s partnerjem v veliki verjetnosti
JTD,
ne to niso vajine trenutne težave, ki se bodo potem ko bosta imela otroka “čudežno rešile”. Prave težave se bodo takrat šele začele…. Če že ti sedaj ne zdržiš doma (pri partnerki) in imaš neke hobije ki “jo izključujejo” in ona se ne razume s tvojo družino in zato ne hodi k tvojim, ti pa očitno ne k njenim….. Kako pa bo izgledalo to potem ko bosta imela otroke? Ti boš sicer doma, ampak nesrečen ker bi si želel it k svojim, ampak zaradi otrok ne boš šel. Potem boš želel z otroci tja in partnerico, ki pa se s tvojimi ne razume…pritisk tvojih bo takrat še večji (pač babica bo želela videti vnuka in to ne le 1x mesečno)………. Te tvoje “trenutne težave” niso tako zanemarljivo majhne verjemi…. govorim iz lastnih izkušenj (moja mama in oče sta se celo življenje in se še vedno, ampak hvala bogu js ne rabim tega poslušat več, kregala zaradi njegovih staršev in obiskov in navezanosti itd.). In ne njima ne nama s sestro ni bilo prijetno živeti v taki družini…
NUJNO!Počutim se dolžno,da te opozorim ,da zelo pazi,ker sem sama ena od tako narejenih otrok,da bi mama pač obdržala mojega očeta a ga je s tem le odrinila do 11 leta sem živela pri starih tarših oziroma pri babici,sprababico očetom in stricom ,ko je prišel hudič nadme.Ponoči me je stric posilil ,drugi dan pa je oče prišel domov pijan in jezen razbil mi je obe arkade imela sem razbita usta,polomljena tri rebra,zlomljen nos in hud pretres možganov s takimi poškodbami ,me je vrgel ven kričoč ,da itak jaz že nisem njegova hčerka,ker je moja mama prišla nazaj k njemu v 4mesecu nosečnosti.Po treh dnevih na ulici,kjer so mi od 11 do 22leta pomagali klateži,no eden drugemu,pa sem omagala in prišel je rešilec,morali so me dvakrat oživljati na samem mestu z elektrošoki.Zdaj sem v odnosu s partnerjem že pet let in imava 7mesečnega sina,po izgubi petih otročkov v nosečnosti.Moja prava mama ga še ni videla oče pa je prišel ene 3krat.Hočem povedati,da ima moj partner taro hčerko 13 let,ki je bila nezaželjena z njegove strani pri 21 letih,saj je vedel ,da še ni dovolj odgovoren z otroka sploh potem ,ko sta se razhajala ona pa je na mizi puščala tabletke kontracepcijo,kot ,da jo je jedla v 4 mesecu,ko je prepozno za splav mu je pa povedala pa še odvisnik je bil takrat,hodil na partye tako ,da je s tem ogrožala otroka.Moj partner pa jo je zapustil še isti dan!Tako,da pozor obstajajo tudi take vrste ženske ,ki tko lovijo moške!!!glede drugih stvari pa,če bosta ves čas skupaj se bosta naveličala,vsak rabi samoto že zaradi duhovnega miru in rasti,Sploh pa nevem zakaj je ne vzameš s seboj?misliš,da se ne počuti zapostavljeno,kot ,da jo nočeš pokazati,predstaviti družini?je prehitro?pa še tale beseda kompromis!
Obup, kako nekateri razmišljate! Zdaj ker ima resno punco, z njo živi (torej ne živita skupaj samo za vikende), se mora odpovedat svoji primarni družini (staršem), prijateljem, hobijem in ostali drobnim zadovoljitvam?! Pa saj niste normalni.
Zrela ljubezen je predvsem svobodna, odločitve sprejemata vsak zase, se podpirata, skupaj načrtujeta, a še vedno sta to DVE OSEBI, ne klona ki se zlijeta en v drugega.
Avtor je že na začetku napisal, da so starši oddaljeni, torej bi se samo vozakal, če bi hotel bit v istem dnevu doma. Sploh pa je prav vseeno, če bi bili oddaljeni samo par kilometrov. Gre za to, da pustiš partnerja, da se sam odloči, kako bi rad preživel dneve. Če jih 90% preživi s partnerjem in 10% drugod oz. z drugimi ljudmi, naj bo tako.
Samo za to, ker je nekdo v vezi, še ne pomeni, da mora nehat imet rad svoje starše, babico, ostale ljudi. Tudi če se njegova familija ne razume z njegovo partnerko, jaz ne vidim ovir, dokler se ohranja spoštovanje na vseh straneh (torej brez žalitev, manipulacij). Naj prespi in zamenja okolje, tudi meni to paše. Če ne bi imel 2 vikendov na mesec z družino, bi si pa hotel kje drugje vzet, morda s prijatelji pivičko ali kak tenis, nogomet. Verjetno bi ga punca še tak gnjavila in gledala na uro in mu težila, da ni prišel “pravi ačs” domov, da bi lahko skupaj gledala film.
Partnerstvo ni dušenje, tudi ni preokupacija samo s partnerjem, še manj je zahteva. Življenje se vrti dalje, še vedno smo mi tisti, ki ga moramo vrtet, se trudit, ga poganjat. To je tisto, kar manjka ljudem v vezah: realen vpogled in spoštovanje.
Konkretno avtorjeva punca njega ne spoštuje. Ne spoštuje njegove odločitve po njegovem drugačnem preživljanju časa (že tako le malega delčka). Zaradi lastne trme in neke užaljenosti, drugačne vzgoje se ni sposobna vživet v njega. In na koncu ga še izsiljuje z otrokom. Ja, imata problem. rešujeta v srži. Njegova familija ni problem. Problem sta avtor in njegava punca, ker očitno ne znata skomunicirat zadev. Naj punca na primeren način in jasno pove, kaj jo dejansko žuli. Če je njen svet samo partner in veza, ima sama problem. Naj si najde takšnega ki bo z njo 24/7, ampak je lahko 100%, da bo tudi tista veza razpadla. Nekega dne si en bosta imela nič več za povedat.
Še nekaj me zanima, avtor: kako dolgo že opažaš ta problem pri vama? So se stvari poslabšale po kratkem stiku punce in tvoje mame? Kako ti reagiraš na njeno teženje glede tega?
točno..zakaj svoje partnerke ne povabiš s seboj? aja ups..zato ker tvoja družina je TVOJA družina in tam spiš sam brez partnerke..ma veš kaj,jaz bi te že po prvi besedi zignala iz svojega življenja. Daj vprašaj se kako bi se ti počutil če bi šla tvoja punca spat 2x na mesec k mamici in očiju?! think.
Mene zanima, kako ima ona rešeno s svojo družino. Tukaj v bistvu vsi napadate fanta. Pa zakaj ko stopiš v vezo moraš prekiniti s svojo primarno družino. Tega sploh ne razumem. kakor, da je konec sveta, če obiščeš svoje starše. so mlade dame tako zelo egoistične, same pa verjetno tičijo skupaj z mamico. v kolikor ona stalno obiskuje svojo familijo, je res ne fer, da fantu brani, oziroma za moje pojme je nezrela osebnost, ki9 misli, da je samo ona sedaj glavna.
No, res ne vem, a vsi mislite, da je treba prekiniti s starši, če se zavzamete za partnerko?
Meni tole niti pod razno ni jasno in ja, tako razmišljanje se mi zdi nedonošeno.
Če pride do konflikta med partnerko/partnerjem in starši, se je treba odločiti, ali boš povedal staršem in partnerju, da se sicer ne strinjaš s tem ali onim, je pa tvoj partner in pričakuješ od staršev in partnerja, da to sprejmejo in se sprejemajo tudi v bodoče. Brez prepiranja. Partner je bodočnost, starši so preteklost, to je biološko dejstvo. Ne pomeni pa, da se moraš s starši skregat. Pomeni, da se moraš s starši in partnerjem pogovoriti, cilj je pa, da se sprejemajo, ni treba, da se ljubijo, zgolj sprejemajo!
Če ti po prepiru nisi pomagal zgladiti odnosov med partnerko in starši, sam pa še vedno hodiš k njim, to partner čuti kot čustveno izdajo. Če je prisotna želja po resnem partnerstvu, potem je pot, ki si jo izbral zelo slaba in zelo slab temelj za vajino bodočnost.
Zreli ljudje so se pripravljeni pogovorit, ti si pa po načelu najmanjšega odpora izbral nevtralno držo in se na videz umaknil iz konflikta. Vendar ni tako! Podredil si se staršem, saj še vedno izvajaš 14 dnevni ritual, tvoja sprememba življenja (namreč tvoja partnerka) pa v ta ritual ni vključena oz. je izključena. Gledano iz njene perspektive, si jo pa izključil ti! Ker si jo ti pripeljal domov, ker si jo ti seznalnil s svojimi starši, nisi je pa zaščitil, nasprotno, puščaš jo v mestu samo, to pa še vedno kot je ne bi bilo, odhajaš in se družiš z njenimi “sovražniki”.
A sem zdaj dovolj jasno razložila?
Očitno je problem dovolj velik, da si se oglasil z njim na Monu. Zdaj ti je pa težko pogoltniti, ker si menil, da imaš popolnoma prav, izkazalo se pa je, da je tudi druga plat cele zadeve.
Jaz ti vseeno predlagam, da se pogovoriš s partnerko in da se temeljito pogovoriš tudi s starši. Potem se pa potrudiš pomagati zgladiti konflikt Staršem moraš povedati, da ti partnerka veliko pomeni, moraš ji dati “težo”, da bodo starši dojeli, da si samostojna osebnost. Brez prerekanja in prepiranja! In če ne boš tega storil že za to partnerko, boš imel z naslednjo spet težave. In to iste. Tvoje dekle je prišlo na njohov teritorij, sicer res ne vem, kaj je bil predmet konflikta, ampak po moje je bilo bolj rangiranje. To moraš sam oceniti … Če je šlo za rangiranje, moraš zdaj svojo samico postaviti višje, do matere pa spoštljivo držo, a vseeno, malo nižje …
Na žalost to tako gre. Ni enostavno, je pa za zrelo partnerstvo nujno. Morda pa je treba premisliti, ali je partnerka prava, morda ti ne pomeni toliko, da bi jo postavil na najvišje mesto. To ne pomeni, da ji moraš v vsem ugoditi in postati copatek, ampak pomeni, da daš jasno vedeti tvojim staršem, da je zate najvišja vrednota.
Saj po moje sem zdaj jasno razložila … Predvsem se mi zdi boleče, da sinovi ne razumete, kako pomembno je povedati/pokazati domačim, da ste prerezali popkovino in da želite, da vas sprejmejo skupaj z vašimi odločitvami vred. To, da starši ne sprejmejo tvoje partnerke zagotovo pomeni, da te še nimajo za suvereno odraslo osebo. Racionalno že, čustveno pa ne!
Kako točno je zdaj s tvojo partnerko težko ocenjujem, ampak zagotovo ni na mestu, ki ji pripada – po tvoji krivdi. Ali je razumna ali ni razumna, veš pa samo ti! Vendar pa moraš razumnost ocenjevati izven konteksta konflikta.
Pri celi zadevi ne gre več za vikende, ampak za odnose. Ko boš imel odnose urejene tudi obiski ne bi smele biti problem.
Izklopi svoj ego in odpri srce pa ti bo hitro jasno, kaj res želiš. Situacija v kateri pa si, ne bo srečna na dolgi rok.
Nič mi ni težko pogoltnit in nisem mislil, da imam popolnoma prav. Če bi to menil, se ne bi oglašal na MON. Gre pa za to, da nekateri slabo berete že to, kar sem napisal, spet drugi zaključujejo nekaj po svoje, pri čemer me sploh ne poznajo itd. Nekaj mnenj pa je pametnih.
Se pravi, prevladujoče mnenje te skupnosti je, da se moram odpovedat kolesarjenju, fuzbalu s fotrom, prijateljem, ki jih imam v domačih krajih in še cel kup drugim stvarem. Zakaj? Zato ker se naj vozakam domov, se ustavim za pol ure, da ja ne bi bila kakšna minuta preveč, nato pa se spet vozakam v Ljubljano in za samo vožnjo porabim pol dneva. Zanimivo razmišljanje, res.
Kar se veličastnega spora tiče – v bistvu je šlo za nesporazum. “Nevtralnost” sem omenil zato, da ne bi na dolgo in široko razlagal. Sem se pa pogovoril z vsako stranjo in moje mnenje je znano, ne gre za to, da bi se popolnoma povlekel.
svetujem ti, da punco čimprej pustiš, ker niti v sanjah nisi zrel za družinsko življenje. Res upam, da v to zgodbo ne bosta navlekla še kakšnih nesrečnih otrok.
Kolesariš lahko kjer koli, fuzbal placov imaš dovolj kjerkoli, itd itd. Prijatelje boš moral najti tudi tam, kjer dejansko živiš. Ampak ti moraš hoditi domov, ker tam želiš biti. Najdi si službo doma in potem razmišljaj o puncah in družini, resno.