Dober dan!
Moj problem je sledeč: mojemu partnerju od poroda dalje ni do seksa (od takrat je ze 11 mesecev) , seksava 1x na teden, oziroma kakšen teden več, kakšen teden manj, sej tu pa tam se zgodi da sam začne stvar v večini primerov pa jaz, velikokrat me zavrne, jaz bi rada seksala veckrat, vsak dan, mogoče kdaj celo 2x, a tega zavračanja ne prenesem, ubija me, pravi da me ima rad, ampak da mu ni do seksa, mislim, da vara me ne, ker je trenutno brez poslen in smo ves čas skupaj, oz izjema je ko si kateri od naju privošči kakšno kavico s prijatelji… Ampak pred mojo zanositvijo je bil pa on tisti ki bi ves čas seksal, jaz pa ne!, Ne razumem kako moskemu ni do tega, pravzaprav sploh ne razumem kako sva se lahko oba tako spremenila, ali je mogoče z mano kaj narobe, da razmišljam samo še o tem! L.P

Spoštovani!

Zamislil sem si pot, po kateri bi se sam lotil raziskovanja in razumevanja vaše zgodbe.
Govorite o spremembi, ki je bistveno zaznamovala vaš partnerski odnos.
Otrok v partnerski odnos prinese najprej dve novi vlogi. Ob partnerski je še starševska. To je ob prvem otroku nekaj povsem novega in eni so s tem tako prevzeti, da pozabijo na svojo partnersko vlogo. Drugi se z novimi vlogami ne znajdejo in so izgubljeni.

En od načinov preživetja v novih pogojih je umik. Umik iz bližine, umik v kakšne druge svetove, v samoto, tišino, delo… Morda je za matere zelo prikladen umik v ukvarjanje z otrokom. Tega se ne zavedamo in to niso namerne izbire. Vendar je vredno pogledati, ali je kaj od tega na delu v odnosu.

Vsaka sprememba pomeni najprej stres in izziv, kako se spremembi prilagodimo. Lahko nas ta izziv poveže, lahko pa tudi oddalji.

Druga sprememba, povezana s prav tako velikim stresom, je stanje brezposelnosti. To pomeni najprej izgubo vrednosti, nimamo možnosti, da bi zaslužili, torej smo z vidika vrednosti svojega dela popolnoma hendikepirani. (In to je, mimogrede, človeška škoda, ki jo povzročajo sedanje družbene razmere po celem svetu).

Predpostavljam, da so ostale določene potrebe vašega moža odmaknjene na stranski tir. Smiselno bi bilo preveriti, kako se počuti ob otroku, v novem razmerju – prej sta bila dva, zdaj ste trije, kako se je umestil, kako vidi umeščeno vas in otroka?

Torej je smiselnih še nekaj vprašanj: kaj je bilo v njegovem svetu drugače pred porodom in kaj je drugače zdaj? Ne gre za to, kako vidite zgodbo v vašem svetu, gre za zaznavanje vašega moža in možnost, da to izrazi. Seveda je vaš del zgodbe prav tako pomemben – morda je v tem razlika med vama, ki potrebuje, da jo podelita in najdeta ponovno povezanost.

Stresi in spremembe, ki jih prinaša življenje, zahtevajo, da se jim vedno znova prilagajamo. To je po eni strani delo partnerskega odnosa, ki omogoča ohranjanje medsebojne povezanosti in bližine, posledično pa seveda intimnega življenja.

Lep pozdrav,

Z takim problemom imajo težave predvsem moški. To pomeni da moški zmeraj jamrajo ker je sexa premalo. V vseh teh postih kjer moški jamrajo, večinoma ženske odgovarjajo, da je kao normalno, če ženski pade želja po spolnosti in da če ima moški rad žensko bo čakal in počakal na trenutek ko ženski pač bo. Vse te ženske kakršenkoli kompromis odklanjajo. Jaz vem kako je ko partnerka odklanja spolnost in da je enostavno ne moreš prisiliti, da bi si spolnosti želela. Dejstvo pa je, da oseba ki je prikrajšana do spolnosti ne more normalno funkcionirati v neki vezi. Ponavadi se to kaže v tihih dnevih, odmaknjenosti, obregavosti, ipd., nasprotni osebi pa enostavno ni jasno zakaj toliko kravala zaradi sexa, vsakršno terapijo ponavadi zavračajo češ da oni nimajo nobenega problema, problem imaš ti ker si spolni manijak. Take zveze so obsojene na “nesrečo” (moje mnenje). Iz moralnega vidika bi ti moral reči; vztrajaj že zaradi otroka, a ti ne bom….pa če tudi jaz sam tudi vztrajam (verjetno samo zaradi otroka).

Vso srečo!

pozdravljeni ,
tudi jaz imam težave z možem.Pri nama pride do spolnosti največkrat 3x na mesec. ponavadi je to na začetku ali na koncu meseca. Skupaj sva 10 let in imava 2 otročka. star je 36 let.Prav tako me zavrača-kar me zelo boli, in imam tudi jaz manjše želje po spolnosti.Ko pa se že spraviva je pa vse na meni-vodim jaz–kar si pa mislim…hudiča da je vedno vse na meni….(seksava ker napeljujem jaz potem pa še kakor rečem jaz)grrrrr….. Poskusila sem že marsikaj, od zapeljevanja na drugačen način, razne oblekice a vendar vse zamanj. Poslušam samo izgovore,mi je vroče, sem utrujen,se mi ne seksa.Tudi pogovarjala sva se o tem,in povedala sem mu da zame je absolutno premalo,ampak vedno je od njega slišati-besede da je dovolj,nima želje da bi večkrat,pravi da me ima rad….samo da sem jst malo čudna-ker bi večkrat….Res je da ne more ker je živčen-zaradi službe-ker dela samo še 1 mesec.Ampak to traja že 1 leto-po 2 rojstvu sina.
Da je navajen da ima denar na zallogi.sedeaj pa tega več ni.Vedno znova mu govorim da bova že nekako premagala si poiskala službo…..tudi zavedam se da to primomore k temu.
Ker je strasten lovec mu dovolim da odide med živali in prijatelje da se sprosti,in ga ne nažiram kje je,kdaj pride…..da malo pozabi na skrbi…..a ko pride domov nima nič večje želje po spolnosti.
Ne vem več kaj in kako?so mogoče ta njegova leta mal…..(nekje sem brala enkrat da želja po spolnosti malo pade za nekaj časa) Kaj bi še lahko storila da bi mu naredilo v glavi “klink” in bi večkrat imela spolne odnose.
vesela bom vsakega nasveta…….hvala lp

Spoštovani!

Odsotnost želje po spolnosti v partnerskem odnosu je navadno povezana z neko spremembo v doživljanju bližine. To so čustvene dimenzije v odnosu. Vsi ostali navedeni razlogi so racionalni poskusi in večinoma služijo le temu, da bi ostali dovolj varno proč od čustev.
Za prisotnost v odnosu, zlasti čustveno prisotnost, sta potrebna dva, kot sta potrebna dva pri plesu. Če vleče in rine v plesu samo en, ni pravega plesa. S tem tudi ni enakomernega ravnotežja.

Torej se je smiselno vprašati, kako je z vašo zgodbo živeti v odnosu, kako to vpliva na odnos? Verjetno je lahko veliko stresnih dejavnikov, ki vplivajo na spremembe v doživljanju, tudi spremembe v življenjskem ciklu. Vendar, kako te spremembe in njihove čustvene razsežnosti delita med seboj?

Ko partnerjem pomagamo, da njihove pomembne vsebine, ki so bile v okrilju molka, dobijo besedne opise, ko te besede zmorejo med seboj izmenjati in deliti, pride do razumevanja in povezanosti. Posledično pa tudi do sprememb v seksualni praksi.

Lep pozdrav,

Tudi jaz sem se začela srečevati s tem problemom. S partnerjem sva še nedolgo nazaj seksala vsak trenutek ko sma bila skupaj. Vedno mi je govoril, kako si me želi, kako bi rad seksal…Tudi sam je večkrat dal pobudo za seks. A zadnje čase ugotavljam, da mu sploh ni do tega. Če pa že, moram pa vse storiti jaz. Kakšno mnenje bi vi imeli glede tega? Zdaj je začel z izgovori, da mora vedno vse on delat, kar sploh ni res! Včasih mi pa še celo oponaša, kako je bilo s katero bivšo, kar me res še bolj potolče in totalno razžalosti. kakšno mnenje bi vi imele? vara me ne, ker vidim da mu veliko pomenim, očitno je pa seks pri nama tista šibka točka…
Hvala za odgovore.

Spoštovani!

Močna želja po spolnosti je sestavni del začetnega obdobja vsake veze. Ko se veza utiri in postane nekaj, kar ni več novost, se lahko spremeni tudi vznemirjenje ob srečanju s partnerjem, ki je zlasti z moškega lahko oblikuje občutek varnosti, da je partner varno na voljo in prisoten.

To so seveda pasti spontanega življenja partnerskega odnosa, saj na ta način nastajajo zgodbe, ki so podobne vaši. Tako nastaja občutek razočaranja, za katerega ne moremo najti pravega razloga. In polno vprašanj okoli tega.

Vaša situacija je samo znak ali klic – če hočete alarm – da je potrebno nekaj spremeniti v partnerskem odnosu. Pogovor o tem, kaj kdo potrebuje, kaj kdo pričakuje, kako si predstavljata partnerski odnos, kako vidita svojo vlogo in vlogo partnerja v tem odnosu, kaj pomeni živost v odnosu, kaj komu prinaša veselje v tem odnosu… Tudi o tem, kaj komu pomeni bližina, kaj so vajine potrebe okoli te teme, tudi kaj je intimnost, kako jo doživljata, kaj kdo potrebuje na tem področju.

Lep pozdrav,