Draga Dilema, jaz bi se najprej vprašala, kaj te veže na takega partnerja, kaj te drži, da te on kljub vsemu ugotovljenemu še vedno privlači. Zase moram reči, da je to bila moja popolna nesamozavest. Da nisem dobra, da si itak ne zaslužim zase kaj boljšega, iskala sem njegove lepe lastnosti, za slabe pa sem si z vsemi močmi zatiskala oči. Ko sedaj vrtim 28-letni film nazaj, mi je marsikaj jasno. Lagal in spretno je krmaril vsa leta, poleg tega pa bil prijazen do mene, le sexu se je izogibal če se je le dalo. Seveda, ko pa je imel tega v izobilju drugod. In zanimivo, tudi drugod je lagal, tako kot tudi doma. Vsa ta kalvarija me je naredila močno, lahko rečem da izredno močno. Taka prej nisem bila, zato sem za svojo rast rabila takega človeka – očitno. Tebi ni treba, da po dobrem letu z njim kar vztrajaš. Jaz ti povem, da se to ne bo obneslo in tudi bodi vesela, da si še pravi čas spoznala resnico. Če prva leta niso popolna in lepa, bodo vsa naslednja še toliko manj.

Naj dodam še svojo kratko zgodbico. Tudi pri mani se zadnje leto, leto in pol dogaja nekaj podobnega.

Prva leta zveze sva seksala kot zajca, po več ur skupaj, vsak dan ali vsako priložnost, ki sva jo imela. Obema se je močno izboljšalo seksualno samozaupanje, odkrila sva cel kup strasti, užitkov, načinov, ki jih prej nisva poznala niti prakticirala z bivšimi partnerji.

No, zadnje leto in pol pe MENI ni več do seksa oz. vedno manj. Začelo se je s finančno stisko, mojo izgubo službe, potem problemi z privat podjetjem, stalne izvršbe, davčna za vratom, sodišča…so bili dnevi in tedni, ko nisem imel niti centa v žepu, dolžan pa vsem, ki jih poznam.
KEr sva z ženo v nekih srednjih letih (45), se tudi stanje telesa, kako naj rečem, ne lepša s časom. Mene kot zelo občutljivega na higieno, je začelo motiti najprej zadah iz ust pri partnerki, potem “zadah” v okolici onih drugih ustnic tam spodaj, žena se je zredila za 30% v zadnjih par letih in tako v odličnem sodelovanju z mojo depresijo in hudim stresom sedaj seksneva le še enkrat na mesec.

Zanimivo, da takrat, ko pa seksava, pa to počneva enako strastno, sočno in nikoli krajše, kot 1 uro, torej skoraj tako, kot v “zlatih časih” najine veze. Ampak ko je dan seksa za nama, si jaz kar oddahenm, ker bom imel “mir” vsaj naslednji teden, dva.

REŠITEV?
Definitivno NI rešitve v kakršnemkoli siljenju ali očitanju. Seksi perilo, ki ga nikoli ni nosila, se i zdi še bolj očitno očitanje, iz katerega razberem samo svojo krivdo in povečam frustracije. Rešitev se tudi vedno bolj odmakne ob tistem prikritem, tihem očitanju, ko ona nič ne reče, ampak iskrice v očeh in ton glasu govorijo svoje. Ko vpraša, kdaj pridem spat, vem, da si želi seksa, ampak moja rekacija je vedno ista – preklopim v depresivno stanje, namesto v posteljo pa se poknem pred TV in buljim v ekran uro, dve, dokler nisem prepričan, da žena že spi. Bedno, žalostno, ampak resnično.

Gruntam, kaj bi mi pomagalo.
Recimo, definitivno bi pomagala izboljšana higiena pri moji partnerki. Pa sploh ne, da je kakšna packa, daleč od tega. Ampak če se potrudi in dvakrat, trikrat bolje podrgne po mednožju, ko je pod tušem, pa kakšna menjava zobne paste, pregled pri zobozdravniku in mogoče za povrh še kakšna vodica za grgranje proti zadahu…hjahm, moram priznati, da bi bilo to odlično oporišče, da začnem spet vklapljati svojo željo po seksu.

Noro, ne morem verjeti koliko podobnih zgodb. Verjamem, da jih veliko izgleda tako kot midva: poljub v avtu, ko pride domov, pred sluzbo, zuni sva objeta, urejena, nasmejena in komunikativni v druzbi…skratka srecna sva, ker imava eden drugega.
Toda doma nekaj mocno boli, tudi mene.Moz nikoli ne da moznosti za sex. Prvo leta ja, zdaj ko tece cetrto in je z nama otrok, sexa vec ni. Ni ga bilo ze 3 mesece. Vedno kaj pocne. Ce mu recem, pravi, da tezim in imam edino misel, kako bi se dol dala. Itak pa pravi, da mu skoz tezim ( zaradi nesexa sem zelo zalostna, razocarana in besna hkrati nanj), tako se vsak vecer skregava. Najbolj noro pa je, da hodim sama spat. On pa potem sele lahko v miru dela za sluzbo. Koliko vecerov sem objokana zaspala. Zdaj pocasi neham jokati, saj vidim, da skodim le sebi. On me ne slisi, ko pa me vidi zalostno, pa pravi, da naj si najdem kaka zanimanja, usposabljanja(sam se e-usposablja na tujih univerzah). Oba pa sva napovpr.izobrazena. Jaz se ne muslim vse vecere ucit in brat, hocem se sproscat med rjuhami. On je uspesen v sluzbi in zato se mi vedno bolj dozdeva, da zelo delavni ljudje in predani sluzbi, nimajo kaj casa za svoje zene. Vse te vecerje zunaj so zanj nadgradnja odnosa, meni pa ena bedna utvara. Zelim se ljubit zvecer, kot sem se v prejsnji 6letni vezi, vsak vecer. izgovarja se,da zelim spat, ko je on najbolj ucinkovit za delo, po polnoci ko pride spat, pa spet pravi, da je unicen.
Mogoce je dal letos 3x pobudo za vikend, ampak ta sex je itak brezveze. Se vec ne preda, sprosti, hoce na hitrostni in pol mir do naprej. Jaz pa si tega bednega sexa, ki se s od sexa ni, ne zelim.
Zalostno, kolk je fantov, ki ne uspejo zadovoljiti svojih zena.
Vsak vecer mu trobim, da brez ljubljenca tezko prezivim, pa pravi, da mi ne more pomagat, ker mislim k ena kurba, sam na sex. Ko pa omenim, da komaj cakam, da bi srecala moskega, ki se bo noro ljubil z menoj, postane vcasih celo solzen.
Res je bedno zivljenje, ce ni te sprostitve. Veckrat sem tako jezna nanj, da ne vem kaj bi. Najraje bi ga osramotila pred vsemi, ko se takega junaka zuni dela. Da ne omenjam, jutranjega sexa sploh se nisva imela. Ces da zjutraj pa sploh ni casa, da pa se ne misli se enkrat tusirat. Skratka, nima pojma kaj je sex, kaj naj pocne s svojo zeno, zakaj je zensko telo.

Zanimivo in predvsem žalostno. Tudi sama nisem polagala ravno velike pozornosti na sex v prejšnji zvezi, še raje sem videla, da ga ni bilo, ker je dnevno prevladovalo toliko nesoglasij in nestrinjanj, zmerjanj, da si ga itak niti pod razno nisem želela in mislim, da tudi partner ne. Čeprav, njemu ni bila ovira, da sva se pred eno uro na smrt skregala, on bi kar…. Mene so pa njegova ponižanja bolela in si nisem niti želela, da bi se me dotaknil, kaj šele, da bi sexala. Tako sem tudi ogromno časa prespala pri otrocih. Na njegovo pobudo bi morala delati tudi ne vem kakšne osladne stvari, ki mi nikakor niso ugajale, on bi se pa ob mojem zvijanju in božanju po prsih in mednožju, lahko tudi samozadovoljil.
V tej vezi je stvar nekaj čisto drugega. Čez dan prevladuje spoštovanje, ljubezen, poljubi, dotiki, spodbujanje, pomoč pri “mojih” otrocih (kar neizmerno spoštujem), je sicer 13 let starejši od mene, on pred abrahamom, jaz 37. V bistvu sem šele sedaj spoznala, da res uživam v spolnosti, da si tega želim, da lahko moški spoštuje tebe in tvoje telo, da mu nisi samo spolni objekt, da bi zadovoljil samo sebe, ampak, da zna poskrbeti tudi za to, da je lepo tebi. To zelo spoštujem. In najina spolna aktivnost? Načeloma vedno dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, ob vikendih samo zjutraj po dvakrat, pa potem mogoče kdaj čez dan (če so otroci kaj zaposleni) in načeloma še zvečer. Opažam edino, da, ko se približuje mesečno perilo, nimam takšnega poželenja, drugače pa vedno. Marsikdo bi mislil, da imava ogromno časa, da sva zato tako aktivna. Naj povem, da sva oba zelo, zelo zaposlena, ampak strmiva k temu, da čimveč časa preživiva skupaj, da si res želiva hodit domov, da vzgajava otroke in je neprecenljivo, kaka motivacija te navdaja, ko veš, da se lahko pred spanjem priviješ k svojem dragem in tako tudi zaspiš.
Lep dan še naprej

Pertnerka me je danes sicer na pol v sali vprasala ali se mi zdi normalno, da sva v zadnjih 12 mesecih imela samo 3 spolne odnose.

To je bil povod, da sem sel na internet in bil sokiran, ko sem tukaj videl vse te razocarane in frustrirane zenske, ki imajo vsaj 10 krat vec spolnih odnosov.

Sam sicer nimam nobenih zdravstvenih tezav. Imam pa glavo 24 ur dnevno zaposleno s sluzbo. Ustvaril sem precej veliko podjetje in imamo proizvodnjo tako v tujini kot doma in belezimo izjemno rast. Star sem 35, s partnerko pa sva skupaj ze 15 let. Imava 2 otroka. Partnerko zelo spostujem. Veliko je objemanja, poljubov, lepih besed in tezav v odnosu nimava. Meni se je zdelo normalno, da se z leti potreba po spolnosti zmanjsuje. A po danasnjem vprasanju moje partnerke in po izjavah zensk na tem forumu, vec ne vem.

Zakaj toliko spolnosti, ko pa je primarni namen spolnosti v reprodukciji. To potrebo je narava vgradila v nas, z namenom, da se ohrani vrsta. Tudi jas sem v najstniskih in studentskih letih bil spolno mnogo bolj aktiven= 2 do 3 krat tedensko, vcasih tudi veckrat dnevno v kolikor ni bilo obveznosti in skrbi. To si v danasjnih dneh stejem kot takratno pomanjkljivost. Saj v tistih letih clovek mnogo tezje nadzira te potrebe.

A moje vprasanje je, kako naj izvem, ce moja partnerka ne dozivlja podobno situacijo kot ostale zenske tukaj? Ker se bojim, da na direktno vprasanje morda ne bo odgovorila odkrito. Erekcija in trajanje erekcije ni bil pri meni nikoli problem. Tudi spolni odnos z mojo partnerko se vedno konca tako, da prej z njenim orgazmom dolgo odlasava in podaljseva uzitek vse dokler vec ne zmore in gre cez, jaz pa potem za njo. Tako, da kvaliteta spolnosti sigurno ni problem. Bojim pa se, da morda z kvantiteto ni zadovoljna.

Pri vsem tem me zato zanima, kako naj izvem, ce moja partnerka nima istih tezav kot druge zenske tukaj. Obstaja kaksna anketa, raziskava o zenski potrebi po spolnosti skozi razlicno starost? Vem,da so razlike med zenskami a zanima me kako je porazdeljen vzorec med razlicno populacijo skozi razlicna starostna obdobja?.

Pa kaj vam je, da mislite, da se z 1x mesečnim rahlim naprezanjem da partnerja zadovoljiti? Ali res ne čutite več potrebe, sle, je to zato, ker vas vsakdanji problemi odtegnejo od misli na sex. Pa sicer, flirtanje in porniči pa vas še zanimajo, al tudi to ne več? Kako se naj čuti ženska zaželjena, če pa ni konkretizacije te želje? Ja fantje, nekaj prvinskega se mora vrniti v vaše misli in tam mora biti prostor za žensko kot objekt poželenja, sicer se lahko kar pripravite na slabšanje stanja in prevare, a krivi si boste sami. Pa imejte rože in jih pozabite zalivati – samo katus bo ostal z vami.

Sem ženska v začetku 30.let, in si težko predstavljam, da vaši ženi ustreza tako malo spolnosti. Sicer pa vam je na vaše vprašanje, ki ga zastavljate tukaj, že precej odgovorila.
Po pisanju sodeč menim, da med vama vsekakor manjka prava in iskrena komunikacija, ki je vsekakor ključ do konkretnega odgovora, ki ga želite od forumašev.
Sama osebno nisem mnenja (in zagotovo nisem edina) da je spolnost zgolj sredstvo za reprodukcijo. Zame osebno pomeni zbližanje s partnerjem, posebno bližino, nekaj kar lahko delim le z njim. Hkrati pa tudi občutek zaželjenosti in ljubljenosti. Skratka nek izraz ljubezni. Ne razumem, da lahko gresta toliko večerov skupaj v posteljo, pa ne pride do zbližanja. Res ne razumem. Ne razumem pa tudi vas, kako lahko zdržite, saj ste še precej mladi.
Res sicer je, da spolnost z leti ni več na prvem mestu, če pa jo tako radikalno porinete na stranski tir kot ste jo vi…ne vem.
Pa še tole. Tudi midva sva imela in še vedno občasno imava “kvantitativne težave”- včasih je meni premalo. Pa je še vedno najmanj 2x tedensko. Pri nama težavo predstavlja tudi različen delovni turnus, žal vsak večer nisva skupaj, ko je pač najboljša priložnost za seks. Čez dan je to precej težje izvedljivo. Imava tudi otroka.
Glede potreb v različnih starostnih obdobjih pa lahko rečem ,da sama v seksu bolj uživam in si ga bolj želim zadnja leta, kot recimo pred desetimi leti. Bolj gre čez 30, bolj je hudo 🙂 In (menda) je to pogost “pojav” pri večini. Sploh pa ,če je kvaliteta OK, kot pravite, potem je tudi količine kmalu premalo. Tudi jaz se bojim, da je vaš strah pred “nezadovoljeno” ženo upravičen.

Pojdite v akcijo !

Pri meni pa ravno obratna zgodba.

Ko sva začela zvezo, je bilo vse novo in 1 leto ni bilo nobenih težav, pravzaprav sem bila jaz tista s preveč libida, jaz sem bila pobudnica in včasih celo malce zatežila, če kak teden nisva.
Potem sva nekako prišla na isti tempo.
Sedaj pa…groza. Kar minilo me je. Razlog on pozna, a je bolj sramežljive vrste in se o tem noče pogovarjat. Gre namreč za to, da mu že pol leta poskušam dopovedat, da mi ni všeč, če ni predigre, nežnosti, (punce boste sigurno razumele)…odgovor vedno dobim enak. Navadno reče: pa kaj bi rada, saj sva se poljubljala (ja valda, celo minuto). Sploh mu ni jasno, da sedaj, ko sem noseča, ne morem več tako na silo. Nazadnje ko sem ga zavrnila, me je krivil, da ga potem vse boli, ne more spat in ne vem kaj še. Saj to ga razumem, grozno je, če si zavrnjen, počutiš se užaljenega in neprivlačnega…vsekakor zares beden občutek. Ampak, kaj morem, če mu ne pomagajo nobeni namigi, nobene direktne opazke…ničesar ni storil, da bi izboljšal situacijo, uporabljal je izgovore, da je sramežljiv in se o tem noče pogovarjat…knjige od Kamasutre mu ne morem vreči pred nos, ker jo bo tako ali tako skritiziral preden bo kaj prebral. V tem času pa priznam, da me je minilo. In bo najbrž pri temu ostalo, če ne bo spremenil nekaj na sebi. Ali pa si bo našel uteho kje drugje.

Tako da vse ostale punce, ki imate obratno težavo, ni nujno da ima drugo, pa tudi ni nujno, da je kaj narobe na vas…vzrok je lahko karkoli… fantje so včasih bolj zadržani in težko kaj izvlečemo iz njih. Pomislite tudi, če vam je kdaj dal namig ali pa vam česa ni povedal, da vas ne bi užalil…Poskusite se pogovoriti in mu prisluhniti. Razlog vsekakor nekje tišči. Poskusite ga najti in rešiti.

Ob zgodbah, ki jih tukaj berem, se ni čuditi, da ženske popolnoma izgubijo glavo, ko gredo na dopust v kakšne bolj eksotične dežele ter podležejo črncem, arabcem in podobnim, ki očitno še edini imajo nekaj libida v sebi.

Sicer nihce ni podal kaksnega strokovnega z raziskavami podprtega odgovora. Pa sem si itak ze sam odgovoril. Tukaj se vas 10 zensk pritozuje nad pogostostjo spolnih odnosov s partnerjem. Pod nekim drugim naslovom se pa nekaj deset moskih pritozuje nad svojimi partnericami. Dejstvo je da smo si razlicni. Vecina moskih se naslaja ob visokih petah in globokih razporkih jaz pa taksno nagovarjanje zensk recimo cutim do mene kot skrajno podcenjujoce. V glavnem, imamo razlicne vrednote, imamo razlicna vedenja, razlicne navade, razlicne potrebe itd.. Po moje ga na svetu ni cloveka, ki bi lahko dokazal katero vedenje je pravilno. Pri meni je pac tako, da mi je najljubse, ce zvecer v postelji ostane v vecini primerov samo pri objemu, bozanju in pogovoru. In to se dogaja vsako zvecer prakticno brez izjeme. S spolnostjo je pa tako, da vec kot je nekdo prakticira vec jo potrebuje. Clovek lahko zavestno ali pa pod spletom okoliscin to potrebo precej zreducira. Od vsakega pa je odvisno a bo odvisen od vsakodnevnega odmerka teh hormonov. To je moje razmislanje za katerega vem, da je za vecino ljudi nenormalno. A hvalabogu obstajamo razlicni ljudje…

Pozdravljeni!

Imam enak problem. Z svojim fantom sva skupaj 2 leti in pol. Skupaj živiva 1 leto. Jaz sem stara 24 let moj fant pa 27 let. Od začetka najine zveze, sva sexala vsaj 3-4 x na teden včasih tudi večkrat in tudi večkrat na dan. Približno leto nazaj je mojega začelo bremzati. Vedno manjkrat sva imela spolne odnose. Ker sem bila jaz tista, ki sem si želela več spolnosti kot on sem ga vprašala zakaj je temu tako. Najprej je rekel, da zaradi operacije ( rez bule na trtici) in ga boli. Takoj ko sem dobila ta odgovor nisem več silila vanj. Sexala sva še vseeno vsaj 1x na mesec. Po operaciji sem zopet zmeraj večkrat jaz prosila za spolni odnos. Približno pol leta nazaj mi je odgovoril, da mu ni do sexa, ker ga ne privlačim več. Zelo me je prizadelo in sem res hujšala in izgubila 8 kil. Vendar po tem še vseeno ni bilo več spolnosti, ostalo je istem. Ker sem bil razočarana sem ponovno dobila kile nazaj. Svojega ”egota” oziroma svoje samozavesti sploh nimam več. Sedaj nisva sexala že več kot 2 meseca. Če mu že nakažem na sex, ga zadovoljim samo jaz. On me ni zadovoljil ( ne z sexom) že 4 mesece, mogoče še več. Počutim se še bolj nesamozavestno in ne vem več kaj naj storim.

Pričela sem že sanjati, kako imam drugega. Včeraj sva se skregala in sem mu rekla da sem naveličana tega, da ga moram prosit in silit vanj, da bi imela spolni odnos in mi je rekel pa si najdi drugega. Mogoče si zatiskam oči? Se bojim zapustit to kar imam, kljub temu da nisem več srečna. Sicer je super fant in ga imam zelo rada. Kljub temu, da me je 2 dni nazaj prav zares poljubil ( francoski poljub) in sem bila presenečena nad tem, saj tega nisem dobila že kakšno 1 leto ne. Želim si ga ampak on mene ne želi.

Kaj naj naredim? Mi lahko svetujete?

Lep pozdrav!

Toplo pozdravljeni,

ko opisujete vajin odnos, lahko začutim stisko, ki jo doživljate ob partnerju. Občutek, da niste zaželeni, da ste sami, da mu ni več mar za vas. Težko je reči, kaj se z njim dogaja, lahko pa rečem, da če ne čuti ničesar do vas, je to njegova nezmožnost čutenja, ne vaša. Nekateri ljudje živijo prazna življenja, kjer ni več nobene barve, ničesar lepega. Po dveh letih skupnega odnosa, si več ne želi spolnosti z vami? Naj vam povem svojo zgodbo. Po osemnajstih letih odnosa z možem, še vedno čutiva privlačnost drug do drugega. Ko nekdo ne čuti več vznemirjenja do življenja, je v sebi mrtev, to pa ne pomeni, da vi niste zanimivi in privlačni, punca v 24-teh letu, je prav gotovo privlačna in lepa. Torej je težava v njem. Na trenutke, ko berem vaše pismo se mi zazdi, kot da vas doživlja samo po sebi umevno. Niste izdelek, ki ga je kupil in se ga naveličal. Ste ženska, polna strasti in življenja. Tudi če imate kakšen kilogram več, ne pomeni, da niste lepi. Če ne zmore videti globlje v vaš svet, je to njegova blokada. Ne vem pa kako globoko zmorete vi videti v njegov svet. Videti globlje pomeni čutiti drugega, narediti zanj kaj lepega, pomeni dati sebe v odnos v polnosti. Odnos je veliko več, kot to, kar trenutno doživljata, tako kot sta vidva veliko več, kot si dovolita čutiti. Ko vidiš in čutiš lepoto v vsem, jo vidiš tudi v odnosih in partnerju. Te notranje lepote se nikoli ne naveličaš in vedno znova zmoreš vstopiti v odnos na nekoliko drugačen način, kjer je povezanost in občutek, da ti je mar. Manjka vama iskreno zanimanje drug za drugega, občutek, da vama je mar in si želita biti drug ob drugem, manjka vama globina doživljanja in čutenja drug drugega in samega sebe.

Predvsem vi morate vedeti, kdo ste in kaj si pomenite sama sebi. Ne dovolite si, da vam kdo daje občutek, da niste več privlačni in vas pošilja k drugemu, ker mu niste več zanimivi. Veliko bolečine čutim v teh čutenjih. na sebe jemljete čutenja, ki nikakor niso samo vaša, temveč so tudi del njega. Pogovorite se z njim, če se je odločil, da vas ne čuti, je morda nesmiselno nadaljevati odnos, ker bo samo še slabše. Oba morata biti zavezana k temu, da se potrudita drug za drugega. Do neke točke sicer lahko eden potisne odnos naprej, vendar če drugi nima interesa sodelovati, potem se je smiselno pogovoriti, kako naprej vsak sam.

Lahko pa da je težava v čem popolnoma drugem, o čemer ne želi govoriti. Pogovorite se predvsem o tem, kaj čuti in doživlja in kaj si v tem odnosu želi, kaj ga moti in kako vaju vidi skupaj v bodoče? Bodita iskrena drug z drugim. Če bo odgovor, da ne želi in ne čuti več tega odnosa, bo morda na začetku težko, morda pa boste čez čas ugotovili, da je bilo tako bolje. Siliti nekoga, da bi vas čutil in imel rad, je nesmiselno, mladi ste še, iščite v življenju ljudi, ki si želijo vaše bližine in ki jih odnos z vami veliko pomeni. Dovolite si v življenje spustiti takšne ljudi. Vredni ste, začutite to. V kolikor pa bo njegov odgovor v smeri, da si želi živeti z vami in vas ima rad, le težava, ki jo ima je ta in ta, bosta pa skupaj iskala odgovore in skupaj gradila odnos naprej.

Predvsem vi morate vedeti, kaj on čuti in želi, potem boste tudi vedeli, kam in kako. Lahko pa obiščeta naš center Midva. Smo v Ljubljani in na Ptuju. Z veseljem vama bomo pomagali, če se bosta odločila za odnos.

Vse dobro vam želim in srečno.

Pozdravljeni!

Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaš odgovor. Dva dni nazaj sem mojega mimogrede vprašala, kaj ko bom noseča, pa ne bom mogla takoj shujšat me tud ne boš več hotu met? In mi je na to odgovoril, da to ni res da me ne želi. Da tega ni rekel nihče. Da me hoče imet samo, da to je verjetno pri njem problem in ne pri meni. Rekla sem mu, da kaj je potem narobe? Da se nikol noče pogovorit o tem. Utihnil je in ni več tekla tema o tem. Včeraj pa je bil moj partner malenkost pijan, ravno toliko, da je bil malo bolj zgovoren. Seveda sem to izkoristila za pogovoror o tem. Ponovno sem ga vprašala v čem je problem, zakaj mu ni do tega. Včeraj mi je odgovoril, da še sam ne ve zakaj je temu tako. Rekel je, da se je pogovarjal z ostalimi sodelavci in da so mu rekli, da tudi njim ni toliko do spolnih odnosov, da imajo spolni odnos na vsake toliko časa, samo toliko da je spolni odnos. Na to sem mu odgovorila, vredu ampak midva nimava vsake toliko časa da je od tega že več kot 2 meseca.Odgovoril mi je, da ne ve zakaj ne čuti tistega ”juuuuj kak bi jo”, ko pa drugo punco vidi prvič pa si misli ” jooooj to bi pa meu, bi pa jo”. Na to sem mu rekla samo še to, da ne vem zakaj je temu tko, in da prebiram po internetu, in pišem okoli in da ne vem zakaj bi se njemu to dogajal. Povedala sem mu, da sem slišala za par, ki je že zelo dolgo skupaj in se še zmeraj privlačita na to mi je odgovoril samo to, da naj ne berem ženskih izkušenj ampak naj vprašam moškega. Nato se ni več želel pogovarjati o tem in je bil jezen, zakaj se pogovarjam o tem, ko je on pijan. :/ Ampak o tem se želi pogovoriti le, ko je pijan. :S

Tisti, ki jim ni do sexa…..zelo tipično za večino žensk, da se o tem nočejo pogovarjati. Enostavno jim ni in pika. Ne vidijo neke fore v tem sexu. Na začetku zveze še laufa, ampak potem kot da žleze, ki izločajo spolne hormone ne delujejo več. Bolj boš vrtala v njega bolj ne boš nič vedla in še huje, več ko ti bo povedal, bolj te bo bolelao. In če se tolaži stem, da so vsi moški tako potem to absolutno ne drži. Verjetno tudi tebi kdaj ni….tedaj se postavi v njegovo kožo, da je tako pač njemu ves čas in to je to. Če mu boš rekla, da pač imaš neke svoje potrebe, ti bo v jezi verjetno rekel, da si pač najdi nekoga, ki te bo…

Odgovor Simonu MS

telo se da (zmore) ponovno prebuditi in začutiti, dovoliti si moraš živeti sebe in začutiti, da so potrebe, ki jih imaš na telesu tvoja pravica, dana od narave. To nima nobene veze z naučenimi predsotki, ima pa jo kaj hitro, ko nas družba nauči, da naše potrebe niso O.K., da je izražanje sebe in svojega telesa “pregrešno”. Morda se sliši ta stavek nekoliko zastarel, vendar smo veliko stoletij živeli z zatrtimi potebami, šele sedaj se naši svetovi odpirajo, dovolimo si počasi biti mi in živeti sebe. Dovolimo si srečo, lepe odnose. To nam počasi postaja normalno. Še ne dolgo nazaj smo se bali sebe, izražanja spolnosti, izražanja v komunikaciji. Slovenci smo bili priden, pokoren, ubogljiv narod. Še vedno del teh starih tradicij in pravil živi v nas. Prav nič ni narobe s tem fantom, le pri sebi mora spoznati, da se lahko ima vredu in uživa v življenju nekoliko bolj, kot čuti, da mu je bilo dovoljeno. Sexualnosti nikoli v resnici ne zatreš, je del telesa in vedno znova lahko začneš živeti ta svet drugače.

Uh….saj ne živimo pred kamerami ampak je naša spolnost načeloma doma med štirimi stenami. In če ti takrat ni naredit tisto kar te prime potem ti nič ne pomaga. Tako da nagon je tisti ta glavni in pa seveda okoliščine, ki ga lahko vzpudbujajo ali zatirajo. Ampak, če pa že nekega osnovnega nagona in stem želje ni, pa ne pomagajo nobene okoliščine. Čisto enostaven primer iz prakse je: nekoga podžiga kakšno namigovanje na sex, drugega bo pa to samo še bolj odvrnilo do tega.

Pozdravljeni!
Tudi meni kot moškemu se dogaja, da si želimo več od partnerke. Stara sva malo čez štirideset in opažam, da je ženi stalno manj do seksa, jaz si pa v teh letih želim enako ali celo več ker dejansko nimam več toliko skrbi okrog otrok in stanovanja. Mislim, da nima drugega ampak mensruacija potem kake druge zdravstvene težava pa je polovica meseca mimo. Moram pa povedati da nisem tiste vrste moški, da bi kar na hitro za svojo potrebo in gotovo. Zelo uživam namreč, ko opazujem partnerko kako ji vzburjenost raste pri poljubljanju,masiranju ko se namerno nekaj časa izmikam najintimnejših delov nato mi pa zašepeta PRIDI.
Najraje ima klasičen misionarski položaj, meni pa ne rečem da mi ne paše ampak si želim da bi jo včasih samo oralni pripeljal do orgazma ampak ona vidim da ne uživa v te. Včasih mislim da mi dovoli samo zaradi moje želje ona pa pravi da ji enostavno to ni všeč. Rekli boste ker ne znaš in vrjemite mi da sem se potrudil in pri štiridesetih vem kako je treba, ker sem tudi prebral nekaj literature na to temo. Poskusil sem tudi z lubrikantom pa čeprav z vlažnosti nimava problema.
Enotavno želim si več. ne vem mogoče zaradi tega ker se v življenju nisem znorel, partnerka je bila namreč moja prva, ona pa je v mladosti poiskusila nekaj radosti. Partnerke ne bi rad prizadel ampak živi se samo enkrat zato si včasih želim kako strastno diskretno avanturo. Tako bi tudi jaz imel neke svoje skrivne izkušnje, ko se jih lahko spmniš ko si slabe volje in bi ti polepšale dan.
Zanima me če tudi ženske ki so imel samo enega parnerja čutijo enako v teh leti, ali imamo samo moški take pregrešne misli, no mogoče pa tuni niso pregrešne ker otroci so že veliki in mislim, da je čas da začnemo poslušati tudi sebe dokler nam še zdravje dopušča

Prosim, da predvsem moši provokatorji ne komentirajte.
Zaželjene pa so predvsem ženske izkušnje in želje.

Jaz pa imam vprašanje z druge strani. Namreč, jaz sem tisti, ki mu ni več do seksa. Star sem 37, imam krasno ženo, zdrave otroke, doma se v redu razumemo in moje življenje je ok. Samo ne da se mi več seksat. Nimam ljubice, porniči so mi dolgočasni in nasploh me ne zanima več. Libido nula. Frekvenco imam tam nekje 1x na vsakih par mesecev, pa še to se moram extra prisilit.

V študentskih letih pa tam nekje do 32. je bilo drugače, spoznal in izkusil sem marsikaj in z marsikatero, tako da nimam nobenih obžalovanj, da sem v življenju kaj zamudil.

Načeloma sem sam s sabo povsem ok in kar se mene tiče je lahko tako tudi naprej, vendar pa je tu seveda žena, ki pa bi kdaj želela malo več akcije. Saj mi tega nikoli ne očita, nimava zakonskih težav in deluje bolj kot ne sprijaznjeno, čisto vseeno ji pa vendarle ni.

Vprašanje – kaj sedaj?

a) Sem pač tak in to je to, normalno in naravno, malce zgodaj sicer, ampak kaj pa čem. Nobenih težav nimam niti z odkritim pogovorom z njo o tem in kot rečeno, moje siceršnje življenje je polno (predvsem otroškega smeha) in ne potrebuje “izboljšav”.
b) V tej starosti to pač ni ok in bi moral k zdravniku, da se ugotovi, kaj je “narobe” z mano. Ali pa vsaj začet jemat Viagro ali kaj podobnega.

Eno glavnih pravil seksualnosti je, da je prav to, kar ustreza obema (vsem, če jih je več). Torej, če obema partnerjema ustreza neka frekventnost, raznolikost ali monotonost ni nič “narobe”.
Razhajanje se pojavi, ko si nedko želi več, drugi manj oz. raznoliko in ponavljajoče itd.

Annie Hall (1997), film Woody Allena to odlično prikaže v znameniti deljeni sceni, kjer se oba glavna protagonista znajdeta vsak pri svojem terapevtu. Citiram na pamet. Terapevta nekako istočasno vprašata: “Kako pa kaj seks, kako pogosto seksata?”

Alvy Singer (Woody Allen): “Skoraj nikoli, dvakrat na teden.”
Medtem Annie Hall (Diane Keaton) pri svojem terapevtu odgovori: “Non stop! Dvakrat na teden!”

Zakonca Pease to predstavita v svoji knjigi “Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen[/url]” to še nekoliko bolj slikovito predstavita. Nekako takle gre (citiram po varljivem spominu): “Nekega dne se par zbudi in on se sprašuje kdo je ta nuna poleg njega in ona se sprašuje: kdo je ta seksualni obsedenec poleg nje?”

Gre za to, da par, ko začne svojo pot, v obdobju svoje zaljubljenosti dobiva konkretno biološko pomoč svojih teles, ki proivaja tako testosteron, kot adrenalin, oksitocin, endorfine itd. ki vsi pomagajo k večji seksualnosti v razmerju.
Kriva je evolucija, ki nas je tako sprogramirala.. cilj je res reprodukcija.
S časom se stvari umirijo.. najprej običajno pade raven testosterona pri ženskah (zato postanejo “nune”), moškim veliko kasneje (zato izgleedajo kot “seksualni obsedenci”).
Na stara leta seveda obema pade proizvodnja vseh hormonov in je tudi želja po seksualnosti lahko drugačna od mladostne. Ni pa nujno.

Pomemben faktor je tudi starost ter stanje obeh ljudi v partnerstvu. Tisto staro pravilo, takole na uč pravi, da sta seksualno gledano najboljši par: dvajsetletniki in štiridestletnice.
Moške najbolj zalliva testosteron pri dvajsetih, ženske pri štiridesetih. Malce pomaga tudi to, da ženske do te starosti bolj sprejmejo sebe, svoje vloge in so tako lahko bolj sproščene. Moške že v osnovi družba, starši manj usmerjajo (ker se nas ne da tako kot ženske, v tem kontekstu).

Stres je eden glavnih ubijalcev strasti.. je pa hkrati seks eden najboljših pomirjevalcev stresa. Tako se ustvari zanka: ker zaradi stresa ne seksamo, ni sprostitve.. in smo še bolj pod stresom. Posledica je običajno izgorelost (burn out).

Psihološko pa se ljudje izogibajo spolnosti zaradi ena poglavitne stvari: med seksom čustiš, tudi če tega nočeš.
Ljudje se namreč na vse načine izogibamo čutenju, čustvom. Tokom svojega obstoja smo izdelali raznovrstne taktike bega pred čustvovanjem in čutenjem. Nekater so družbeno sprejemljive (workoholizem, šport..), druge manj ali sploh ne (alkoholizem, zasovjenost z drugimi drogami, depresije itd.).
Ne glede na taktiko izogibanja čustvo pa si med seksom znotraj prev tega čustvenega, čutečega..
OK, obstaja tudi nadgradnja bega t.i. “športni seks”, kjer se partnerje menjava dovolj pogosto, da do njega ne čutiš prav veliko.. in gre torej le za psihično sprostitev.
Pokojni Dr. Rugelj je to poimenooval, da se “moški prazni v žensko”.. seveda stvar funkcionira tudi v obratno smer: da ženska uporablja moškega kot predmet za zadovoljevanje svojih (pretežno nečustvenih) potreb. Torej fizis.

Reči, da v vezi “vse štima”, razen seks.. je svojevrsten paradoks. Oprostite bolj direktnemu izrazu: navadno sranje!

V vezi stvari hudo šrkipa, samo v seksu to lahko vidimo, druge stvari zaradi taktik prikrivanja, vtikanje glave v tla kot noj.. ne vidimo (še).
Z kopanjem potem zakaj seksualnosti ni.. oz je pomanjkljiva, monotona, dolgočasna.. potem pridemo prav do vseh stvari, ki se jih sramujemmo, jih skrivamo.. se pretvarjamo.
Potemikinova vas idealnega, lepega zakona pade. Pred teboj je seveda veliko dela. In opravka s tistim, čemur se večino življenja izogibaš.

Zato je veliko bolj mamljiv t.i. Coolidgeov efekt.. gre za predsednika ZDA po katerem je poimenovan. Takole gre: z gospo predsednico sta bila na ogledu farme,, vsak zase.. na ločenem ogledu, kjer gospa Coolidge opazi, da petelin strastno naskakuje kuro. Namuzne se in vpraša ali si bo gospod predsednik tudi ogledal kurnik? Po pritrdilnem odgovoru osebja gospa predsednica prosi naj le pokažejo tega petelina gospodu predsedniku.
Ko jje gospod predsednik na vrsti, da si ogleda kurnik, ga osebje tako opozori na petelina, kot je prosila njegova žena: Češ, poglej kako vneto petelin naskakuje kuro.
Gospod predsednik Coolidge pa je odgovoril z vprašanjem: “Ali vedno isto kuro?”
Ne, mu odgovorijo. Potem ji reče.. “Povejte TO gospe predsednici.”

Z zamenjavo partnerja se tako znajdeš na začetku.. vse je vznemirljivo.. pomagajo hormoni.. telo.. in zato marsikdo podleže.. vsaj sanjarjenju, če ne tudi dejanjem.

Eden redko omenjenih, tuda tudi možnih razlogov zakaj človeku ni do seksualnosti je: latentna homoseksualnost. Kjer se človek niti ne zaveda, da je homoseksualen, tokom odraščanja pa je zaradi pritiska okolice privzel sebi ne lastno identiteto heteroseksualnega človeka.
Prvi indic je nezainteresiranost za seks.

Na kratko, razlogi za nezainteresiranost je tako kar nekaj:
1. spremembe v telesu (stres, utrujenost, starost, fizična naravnanost..)
2. čustvena odtujenost
3. varanje (Coollidgeov efekt)
4. latentna homosekusalnost

Lahko je le eden.. lahko jih je več ali kar vsi skupaj.

Vprašanje za milijon eurov pa je: kaj narediti, če si eden želi skesati vsak dan, drugi enkrat na mesec?
Kompromis? Konsenz? Odprta zakonska zveza (za tistega,ki si želi več – če to zmore, seveda)..

In nenazadnje, če tudi kompromis ni dovolj dober: zakaj bi morali živeti pod mejami drugega? (v katerokoli smer že pač gre vaša želja)

Življenje je eno samo. NImamo tisoče let, da bi evolucija to rešila namesto nas.

Meni osebno pa se zdi, da je ta odgovor zelo površinski in samo na racionalni ravni razlaga rešitve za probleme.
Če bi en partner bolj pogosto kot drugi, je rešitev kompromis, konsenz ali pa odprto razmerje?! Mislim, da je odgovorov VELIKO več, kot je tudi neprimerljivo več razlogov za to, zakaj ima nekdo nižji libido kot drugi. Lahko gre za ščitnične bolezni, hormonska neravnovesja, težave z ranljivostjo, spolne zlorabe, čustvene zlorabe v otroštvu, pomanjkanje občutka varnosti ob partnerju in še mnogi drugi razlogi obstajajo… V bistvu pa niti nima smisla tukaj na veliko razglabljati, zakaj nekdo nima velike želje po spolnosti zato, ker je to tema, o kateri morata partnerja spregovoriti med seboj in morda ob pomoči terapevta. Ravno v tem, ko se lahko iskreno zazreta vsak vase, zakaj takšna (ne)želja, in se ob pogovoru o tem tudi povežeta, nastane novo razumevanje in nova raven intime. Potem ni potrebe po odprtih razmerjih in zatekanja k racionalnim razlagam, ker se partnerja povežeta na veliko globji ravni, iz takega razumevanja pa vsekakor lahko vzklije zadovoljujoča in povezovalna spolnost.