Partnerjevo vedenje
Pozdravljeni,
po dolgem premišljevanju se tudi jaz oglašam tu in sicer sem v zvezi z partnerjem za katerega sumim da ima eno od motenj.
Na začetku odnosa je bil zelo pozoren zainteresiran navdušen nad mano po njegovih besedah sem bila najboljša do sedaj …on je pred menoj imel kar nekaj partnerk pred menoj nekaj letno vezo ki jo je končal sam ker naj bi imel težave sam s seboj in je hodil na terapije nekaj mesecev in takrat uvidel kako grozen je bil v prejšnjih odnosih in tudi do te zadnje partnerke….predno sva se spoznala je celo leto spoznaval punce in z eno celo bil mesec ali dva.
V glavnem jaz sem na začetku bila popolna zanj in on prvikrat v življenju pripravljen na res pravi partnerski odnos-zdaj ko razmišljam ne vem točno kaj naj bi to zanj pomenilo.
Kmalu so se z njegove strani začela majna nezadovoljstva npr nisem bila dovolj pozorna na čistočo nisem v koritu pobrisala vseh kaplic itd…oon je zelo pedanten in natančen in moram reči da sem bila prijetno presenečena glede njegovega udejstvovanja v gospodinjstvu.
V zelo kratkem času sem se preselila k njemu v najem in kmalu sva že kupovala hišo. Ze v začetku mi je s svojimi nezadovoljstvi in napotki kako naj se vedem večkrat razjezil da sem povzdignila glas in postavila mejo, ki sem jo kmalu umaknila saj je bil užaljen in prizadet. Poslal me je tudi na psihoterapije kjer naj bi me popravili sam pa ni želel iti saj so nekajkrat terapevti obravnavaali tudi njegove vedenje in to mu ni bilo všeč.V vsem tem času je mene obtožil in mi določil NOm in MOM kar pa nihče od terapevtov ni potrdil tudi ko jih je sam vprašal ali imam to.Ves čas sem poslušala očitke kako sem površna in negospodinjska da mora on sodelovati v gospodinjstvu da ne more biti moški da bi jaz morala skrbeti za vse. Kadar sem zbolela je od mene pričakoval da bo vse potekalo po ustaljenem redu…kakšen dan je potrpel potem pa ni zdržal…ni mi stal ob strani v težkih situacijah ampak jih le še poslabševal s tem ko je prtiskal na rano in govoril da sem si verjetno sama kriva za stvari ki so se mi dogajale.V vseh odnosih se počuti da mora pomagati z nasveti in ko ni upoštevan ali kdo izrazi svoje mnene je užaljen…kot da se potrjuje z hvalami drugih. Kot otrok je imel težko otroštvo in kadar ni bilo po njegovo sem slišala da kako ga že kot otroka niso upoštevali, kako ga v službi ne upoštevajo in kriva sem bila jaz za vse …vskakorat je se je stresel name da kako mu jaz ne znam biti partnerka in sogovornik…znal je tudi zginiti za nekaj dni in ni nič povedal kje je bil in da ga ne bo…S časom je postajal tudi direktno žaljiv in nesramen kaj vse je poveda bolje da ne naštevam.Naj povem da je njegov odnos mene slab in največkrat mi očita da bi se morala večkrat pogovarjati o mojem slabem odnosu do njega kadar se z njim nisem strinjala ali imela svoj mnenje….tudi če imava super dan zna to privleči na dan da se premalo pogovarjava o tem in že je slaba volja…to se ponavlja vedno bolj pogosto in posledično slabo počutje vzdušje in odnos kriva pa seveda po njegovo samo jaz…on svojega dela ne izpostavi
Zanima me kaj mislite?
lp
Mislim to kar že sama slutiš,da te ta ne bo osrečil . Primi se tistih napak ,ki si jih naštela ,ker tiste ti bodo jutri udarile na nos ,zaradi teh boš jutri nesrečna. Seznam je pa kar dolg pri tebi . Tip je manipulator in narcis sčasoma boš postala nervozna,živčna, prepričal te bo ,da se moraš ti spremeniti,zato ti bo odletela tudi samozavest .
Sicer pa ga ne opravičuj in ne tolaži se ,da bo bolje. Ne bo! Zato pa tudi z nobeno od prejšnjih ni mogel ničesar ustvariti,ker so raje odšle. Servisiral jim je enako taktiko kot tebi ,ker je dejansko nemogoče,da bi takšen postal šele sedaj ,ko je tebe spoznal.
Mislim, da se moraš temeljito podkovati z znanjem o osebnostnih motnjah. Na tem forumu je veliko materiala, ki ti odpre oči.
Odprtih oči se odloči, kako bi rada živela. Ko stvar dozori, ukrepaj.
Takšna veza nima prihodnosti, zato je razhod neizogiben. S tem se rešiš propada. Če hočeš imeti v naslednji vezi en zdrav odnos, bo treba pogledati globoko vase, kaj te pritegne k takemu partnerju. To temo je pametno obdelati z dobrim psihologom.
Vse kar je opisano kaže na zelo nezdrav odnos, oziroma na to, da ima on precejšnje težave, kar niti ne bi bil problem, če bi se z njimi res soočal. Se mi zdi, da to njegovo “sooočanje s težavami” ki jih opisuje bolj delujejo kot iskanje dežurnega krivca za njegove probleme, kot pa resnično delo na sebi.
Preberite še enkrat svoj post in si zamilslite, da bi to opisovala vaša prijateljica, morda hčerka , če jo imate ali kašna druga vam blizu ženska. Kaj bi ji rekli? Kaj bi si o takem odnosu mislili? Verjetno že sedaj veste odgovor na vprašanje 🙂
Bolj pomembno za vas je, da namesto o tem, kako se vede on ( vse, kar ste opisali je nesprejemljivo vedenje v približno zdravem odnosu) temveč zakaj to dopuščate, oziroma zakaj sploh dvomite, da to ni prav in zakaj prevzemate večino krivde zgolj nase oz se ves č as prilagajate njemu.
Pozdravljena, toplo vam priporočam da si preberete čimveč dosedanjih postov na našem forumu; se na ta način temeljito seznanite z vsemi simptomi osebnostnih motenj in njihovimi posledicami na soljudi; ozavestite da se nahajate v toksičnem odnosu, poslušate razum, ne občutkov, in iz odnosa čimprej odidete.
srečno, Leonida
Pozdravljenia, imela sem enako zvezo partner me je preprical da sem mentalno bolna do te mere da sem dejansko postala depresivna.to je trajalo kar nekaj let. Se zdaj sse od te zveze nisem cisto opomogla, se mi vracajo spomini. . hodil je ven, ni se oglasal na telefon, sklopil ga je.bil je tudi fizicno nasilen, trdil da se ne znam pogovarjat in da rabi kaksno kolegico, da se bo z njo pogovarjal kar se jaz ne znam. dobila ssm ga da me vara in ga zapustila.. Zelim ti vso sreco. Cim dlje stran. Lp
kot bi opisovala mojega bivsega moza. Ima dokazan borderline. Jaz sem po 15-tih letih sla, nisem mogla vec. Nicesar nisem naredila prav, zalil me je. Tudi, ko sem bila bolana ga ni zanimalo, da bi priskocil na pomoc. Drl se je, ce druge lahko zakaj jaz ne morem. Ni mi zal, da sem sla. od tega je ze tri leta. Diham. Sploh ko pomislim, da bi ga sedaj med lockdownom morala gledati in imeti se solanje na domu za otroke…adijo pamet. Tako nam pa vse lepo poteka, niti enkrat se se nismo skregali.
Podoživeto skozi branje tvojih besed. Žal, samo stran in to čimprej! Jaz sem trpela 15 let, se trudila zaradi otroka, zbolela za rakom, lahko bi umrla. Na koncu sem zbrala moč in se odtrgala od vseh teh manipulacij, zdaj se imam čudovito, diham s polnimi pljuči. Stanje je nerešljivo, razen ob doživljenjski terapiji, za kar pa se ne bo nikoli odločil, ker on je superioren, večvreden. Pejd stran še danes!