Partnerjeve fantazije me bolijo – kako mu to dopovedati?
Drage bralke, dragi bralci,
s partnerjem sva skupaj slabi dve leti. Na zacetku zveze sem kot je verjetno pri vsaki novi ljubezni verjela, da sem srecala duso dvojcico.. ker me je na vsak nacin hotel osvojiti me je zrcalil in mi govoril natanko to, kar sem zelela slisati, sedaj pa vse bolj prihaja na dan njegov resnicni jaz. In to me strasi. Rada ga imam in spostujem ga kot cloveka, vendar se ob njem pricenjam pocutiti negotovo in se nekako praznim.
Je izjemno inteligentna in uspesna oseba in ima vec anksioznih motenj. Izhajajoc iz strahu so njegove reakcije vcasih zelo verbalno agresivne in na tak nacin me je ze veckrat prizadel in tudi pri meni se je sprozil kak epilepticni napad. Ko njegov napad panike mine vcasih uspe reflektirati in obzalovati svoja dejanja, ampak nekako se vse skupaj nabira in tega ne znam vec predelati oziroma pozabiti.
Da pa spisem se point tega posta.. kar me tezi, je najino dogajanje v spalnici. Tam namrec od mene pricakuje, da si predstavljam, kako me obdelujeta dva moska ali celo zenska in nato pridem k njemu.. in taksne fantazije ga vzburjajo meni pa so odvratne. Hkrati me je v otrostvu (12 let) nekoc (tako ironicno) po obisku cerkve napadla skupina fantov, me zvlekla v stransko ulico, kjer so me skrajno neprijetno otipavali in ta travma mi je ostala. Te njegove fantazije me boljio, saj najina spolnost ne temelji na tem, da bi ga vzburila kot oseba, ki zanj postori vse in se vec ampak zmeraj potrebuje kaksne dodatne impulze kot npr. skriven predhodni ogled pornografije. Prav tako mu v dveh letih se ni uspelo, da bi prisel znotraj mene. VSAKIC je njegov vrhunec dosezen preko oralne zadovoljitve. Ze kot mladostnik ni nikoli prakticiral spolnosti, ki bi izhajala iz ljubezni, ampak so bile to od samega zacetka rekreacijske vikend avanture, vsakic z drugim dekletom.
Pri 50+ ima za seboj 10 letni zakon in dve krajsi zvezi. Zaradi anksioznosti ima tudi strah pred vsemi moznimi okuzbami, kar utegne biti razlog, da se upa izzivljati le preko fantazije. Zadnje case celo sumim, da utegne biti latentno homoseksualen.
Ce bi mu neposredno povedala, s kaksno grozo prenasam te njegove fantazije, predvidevam, da bi se odzval z agresivno reakcijo ces, da mu tega pri teh letih ze nihce ne bo predpisoval.. sama pa se ob tem, da mu v tem ugodim vse bolj oddaljujem od sebe in vedno znova in znova podozivljam neumno travmo iz otrostva. Manjka mi topline in dvojine, ko te nekdo objame in se v njegovem objemu pocutis varno in sprejeto in ne vem na kak nacin mu to signalizirati… hkrati je moja delovna obveza tukaj 50% daljsa in nisem vec tista zareca oseba (v katere telo se je zaljjubil, kot mi je priznal pred kratkim?!?), ki je prej imela vsak dan cas za sport in vse mogoce aktivnosti, ki so me izpolnjevale. Sam vsak dan trenira, jaz pa se po sluzbi zvlecem v kuhinjo, da je poskrbljeno zanj, kar se tice hrane in potem ubita padem v posteljo… kako prenehati biti tak people pleaser?!
Odg. na vprašanje v naslovu : Ne moreš mu.
Seveda se večinoma svetuje pogovor, ki naj bi itak bil temelj vsakega odnosa.
Ampak, glede na to, kar si opisala, meni deluje, da ima tvoj partner mejno osebnostno motnjo ali pa vsaj toliko njenih značilnosti, da z njim tega, kar štejemo pod ” normalen ” odnos, nikoli ne boš imela.
Kako prenehati biti people pleaser? Z delom na sebi + terapevtska pomoč. Drugače ne bo šlo, sploh ker po tvojem zapisu sklepam, da nisi več najstnica ali v dvajsetih letih.
Strašno grdo ravnaš sama s sabo, ko dopuščaš, da nekdo tako ravna s tabo. To običajno delamo ljudje, ki imamo zelo slabo samopodobo, strah pred zapuščanjem, nizek občutek lastne vrednosti, ki smo zasvojeni z odnosi….
Kot reče Stepni Volk, normalno je to kar oba partnerja štejeta za normalno oz se s tem strinjata.
S tega vidika, torej vajin odnos ni normalen. Ali partner ve za tvojo travmo? (Čeprav zelo dvomim, da bi to kaj spremenilo.)
Zakaj se ti zdi v redu živeti v nasilju? Ker verbalna agresivnost je nasilje prav tako kot če bi te tepel. Poleg tega, to kar si opisala glede njegovih fantazij in kako pričakuje od tebe, da jih boš udejanjala, je to psihično in spolno nasilje!
Ne čakaj še na klofute.
Poišči pomoč.
Draga
V ta odnos sta ujeta on manipulator in še kaj ,ti reševalka katera je bila sveto prepričana,da je on to kar je iskala…Najprej popravi svojo samopodobo in prenehaj vztrajat v tem toksičnem odnosu,kjer ni videt nobene ljubezni kamoli pripadnosti na način kot jo želiš ti .Tega ti tak človek nikoli ne bo mogel dat verjemi,ker ima precej težav sam sabo in njegovo psiho. Podobno je bilo pri meni in čimprej se umakni,če se imaš rada in si želiš dobro.Dovolj si se prizadela in daj se imet vsaj malo rada…Sama sebi si največja vrednost ,tak odnos te bo samo izčrpaval .Bodi z sabo in kasneje z nekom,ki te bo spoštoval ,ker ta te niti malo ne,je egoist z kupom težav in ti niso primerni za tak pravi in zrel partnerski odnos ,z njim je vožnja kot po toboganu .Če želiš sebe še bolj ranit in uničit pa tudi prav,potem vztrajaj …
Vidva bi se morala temeljito pogovoriti o vsem tem, ker je tu na vidiku več težav. On bi moral zdraviti svojo anksioznost in skozi terapijo bi se verjetno rešilo tudi vprašanje njegovih seksualnih fantazij (nekje imajo tudi le-te izvor). Tudi meni namreč deluje, kot da ima MOM … preberi si kaj o tem, tudi na temu forumu je bilo dosti napisanega o tej temi.
Potem je pa tu še tvoja nepredelana travma iz mladosti, ki se prav tepe s tem, kak odnos ima partner do tebe.
Kako nehati biti pleaser? Kot prvo, povej mu, kako se počutiš ob njegovih zahtevah. Ne pomanjšuj sebe s tem, da mu skušaš ustreči. Ali on sploh kaj naredi za tebe, da se dobro počutiš? Mi ne zveni tako.
Pojdita skupaj na terapijo, da rešita odnos, potem pa nadaljujta vsak s svojim zdravljenjem. Se mi pa poraja vprašanje, ali boš potem sploh še hotela biti z njim.
Želim vama srečno reševanje!
Spolna fantazija sploh ni problem. Spolne fantazije so namreč eden najbolj povezovalnih elementov partnerstva.. pod pogojem, da je odnos odkrit in spoštljiv – se svoih preferenc ne vsiljuje drugemu.
Iskrenosti v tem odnosu ni. Ne z vaše, ne njegove strani. Ostalo so vam že povedali.
“V spolnsoti je prav tisto, kar ustreza obema (vsem – če jih je več)” ne pravi “Stepni Volk”, temveč psihoterapevti.
Povečini evropski.
Ameriški so s spolnostjo dokaj puritansko kontaminirani in tudi v spolnosti ne morejo iz vzorcev “moških” in “ženskih” vlog.
Drugače, pa kot višje zapisano: spolna fantazija sama ni problem. Problem je način, kako se jo “uveljavlja”, vsiljuje.
Spolne fantazije so osnova iskrenega odnosa, kjer si partnerja priznata tudi stvari, ki niso družbeno sprejete, morebiti celo politično silno nekorektne. Ampak to je OK.
Nihče ne sili nikogar, da jih je potrebno uresničiti.
Pomembno pri spolnih fantazijah je, da se jih lahko odkrito deli.. uresniči tisto, kar se trenutno lahko (ne moremo biti takoj za vse 100% ready – tudi športnik mora trenirati, da nekaj doseže!).
“V brezzakonski, neukrotljivi divjini erotične domišljije sam zase ne velja noben zakon o spolnih pravicah.”
Daphne Merkin
“Dobra verbalna komunikacija je ena od ključnih prvin dobrega spolnega življenja. Ko si partnerja svobodno zaupata misli in čustva, med sabo tketa močno zaupanje in čustveno povezavo, ki jima daje svobodo, da bolj polno raziskujeta svojo spolnost. Intimnost podžiga seks.”
Dr. Patricia Love, Hot Monogamy
A v tem odnosu ne gre za iskanje poti deljenja spolnih fantazij (pa naj bodo te še tako “nekorektne”), temveč zlorabe ene strani – konkretno moške.
Zlorablja se pa celotna paleta odnosa.. na vseh nivojih.. tudi spolni in spolne fantazije.
Zaradi zlorabe in nasilja (verbalega, fizičnega..) niti ne moreš narediti naslednjega koraka, da bi osvobajal erotiko. Ne gre.
Erotika bednega odnosa, je po definiciji namenjena zadovoljevanja potreb enega. Pa še to dokaj bedno ponavadi, mehansko.. “praznenje”, kot je temu rekel Dr. Janez Rugelj.
Sploh ne.
Tako kot pravijo, da ima vsak narod točno takšnega vladarja, kot si ga zasluži.. se tudi partnerstva tvorijo, vsaj na relativno svobodnem zahodu: SO-ODVISNO.
Če bi mož ženo kupil na tržnici s sužnjami, potem bi logika šla nekako po vaše.
A gre za svobodno odločitev, izbiro partnerja na osnovi največje drame, ki smo jo podedovali iz odnosa s starši. Če so nas le ti zaničevali, nas bo visoko verjetno tudi partner.. oz. bomo to počeli svojemu partnerju.
Otroci iz nasilnih družin postanejo novi nasilniki ali nove žrtve. Redki se izvlečejo ven.
Osvestiti človeka, ki se ujame v takšen vzorec, je pa noro težko. Obe strani sta namreč aktivno ujeti v tej so-odvisnosti.. takole na oko bi rekel, da so žrtve običajno tiste, ki se iz tega občasno izkopljejo. Bolj običajno gredo iz dežja pod kap.. Se sicer izvijejo enemu manipulatorju, a presedlajo na bolj prefinjenega.
Tudi, če aktivno pomagaš iz zunaj.. se žrtev prej ali slej vrne. Istemu manipulatorju ali pač novemu.
Res, res malo ljudi se pa iz tega izkoplje.
Sem imel možnost opazovati to že nekajkrat v svojem življenju.. ko ne moreš dojeti, zakaj se ne umaknejo iz svojih gnilih zakonov.
Pa so modre besede babice morda še najbolj blizu resnice: “Potreba po drami, je večja od potrebe po svobodi ali življenju. Zato se vedno znova odločajo za dramo.”
“nisem vec tista zareca oseba (v katere telo se je zaljjubil, kot mi je priznal pred kratkim?!?), ki je prej imela vsak dan cas za sport in vse mogoce aktivnosti, ki so me izpolnjevale. Sam vsak dan trenira, jaz pa se po sluzbi zvlecem v kuhinjo, da je poskrbljeno zanj, kar se tice hrane in potem ubita padem v posteljo… kako prenehati biti tak people pleaser?!”
v temu stavku si sama sebi že vse odgovorila, začni spet vse tisto delati kar si delala prej, športaj, druži se, pejt na sprehod… enkrat pojdi ven takrat ko je on doma in naj te on čaka doma in mu reci naj ti on skuha kosilo…povej mu kaj najrajši ješ in naj ti to pripravi… nikoli ne veš, mogoče bo pa celo pokazal dobro voljo in te presenetil ? a si že probala to naredit ?
najbolj butasto pa je da mu kuhaš in vse nosiš k riti… saj je že dovolj star da zna tud on kaj postorit..
Ne bo šlo, ker tega on ne bo dopustil. Ujet je med njo in svojimi strahovi, hkrati pa se je tako navadil na njen servis spredaj in zadaj, da bi mu taka sprememba pomenila enako kot nož v hrbet. Sam sklepam, da je bolje, da se avtorica začne pripravljati na odhod, če želi ostanek življenja preživeti kolikor toliko mirno.
