partner zapustil družino zaradi Ukrajinke
Gospa Barbara, vaš odgovor je v delu, da otrokom ni treba sprejeti mačeh in očimov, uporaben samo teoretično. Kaj pa naj konkretna otroka iz te zgodbe naredita, če se bo mama spet poročila oziroma zaživela s kom? In seveda so tudi takšne zgodbe – da se takoj po razpadu zakona oz. zveze na novo zveže tisti od staršev, ki je tudi skrbnik (ker je to največkrat mama, to pomeni, da se ona preseli k novemu partnerju oziroma on k družini).
Ljudje moramo sprejemati nove ljudi v svoje življenje – včasih prostovoljno, včasih pod prisilo. Včasih celo živimo pod skupno streho z ljudmi, ki nam niso najbolj ljubi. Prenašati moramo nemogoče sosede. Sprijazniti se moramo z novimi partnerji svojih staršev, svojih bivših, nekoč morda s slabo izbiro svojih otrok. To je del življenja in takim ljudem se ne moremo izogniti s tem, da jih pač ne sprejmemo, ker naj nam tega ne bi bilo treba. Moramo! Nimamo druge izbire. Ne moremo sestri reči, da lahko pride na praznovanje, ampak samo brez svojega nemogočega moža/otroka. Enostavno ne gre.
Mislim, da otroci v takšnih primerih potrebujejo predvsem neka objektivna navodila, objektivno predstavitev situacije, čeprav je to seveda težko, če si prizadeta stranka. Kot starši lahko otroke pomirimo, spodbujamo, bodrimo, tolažimo, če je treba. Nova ženska ni konec sveta, hvala bogu. Je huda, naporna sprememba, ni pa katastrofa. Pa navsezadnje tudi ni ona kriva, da se vse skupaj zgodilo, za to je daleč najbolj kriv oče.
Največji delež “bremena” bo odpadel prav nanj. Če se otroci pri njemu ne bodo dobro počutili, bo najbolj oškodovan prav on sam, čeprav se tega morda ne zaveda. Sploh zdaj, ko je na krilih zaljubljenosti. Nič ti ne zavidam, mama36, ampak boste preživeli. Mi smo tudi. Že dvakrat in upam, da ne bo treba nikoli več.
Nikakor pa jima ni treba sprejeti “mačehe”, če tega ne želita ali jo kako drugače vsiljevati. Pomembna sta samo mati in oče, vsi ostali za otroka niso ključni v tej zgodbi. Vztrajajte samo na tistem, kar čutite oz. kar vas prepriča.
Ravno v tem je tudi problem, ker bivši partner otrokoma govori, da bo ta ženska njuna druga mama in da jo bosta klicali mama! In jima ne pove, da bo to “mačeha” oz. njegova nova partnerka. Ko sem to zvedela od otrok, sem čisto znorela in sem mu povedala svoje in mu povedala, da jo otroci lahko kličejo izključno samo po imenu in NE mama! Mama sem jima lahko samo jaz in nobena druga, tako kot oče jima je lahko samo on in noben drug!
mama36, tale tvoj bivši je v celoti izgubil kompas – v resnici bi rada napisala še vse kaj drugega, pa ne bo šlo skozi cenzuro.
Poskusi se ob takih fintah obvladati vsaj toliko, da ne znoriš pred otrokoma, ker ti sicer ne bosta upala nič več povedati. Takšne stvari rešuj samo z njim in ostani pri tem čim bolj mirna. Nekateri tipi, tudi če najdejo novo, naravnost uživajo, ko dražijo bivšo. Ne mu pustit tega zadovoljstva. Otroka to žensko lahko kličeta magari vaše visočanstvo, pa zato še ne bo kraljica, kajne. Ti se osredotoči nase, na otroka in na vas tri kot na družino.
Ločevalka,
mislim, da bi se v marsičem, kar ste navedli, lahko strinjala z vami. Žal pri nas nekatere stvari, ki bi morale zaživeti tudi v praksi, ostanejo le pri teoriji.
Mama36,
vi pa ne obupajte, zaupajte si in bodite predvsem čustveno močni in potrpežljivi.
Naše ženske, torej Slovenke so v veliki večini kot ene vrste androidi.
So s tabo, seksajo kot stroji, brez nekih pravih občutkov je vse to, le preračunljiva igra, strinjam se z “Bitencem.” Imel sem tako v svojem raznolikem življenju nekaj tukajšnjih žena, nekaj tistih bolj proti jugu in nekaj proti severu. In res, to drži kar zelo kar sem napisal. Tuje ženske so vroče, spretne, se potrudijo in niso lene, niso zadirčne, tečne in pikolovske. Izžerevajo polnost življenja. In to je tisto kar moškega “obnori.”
Po moje je to pri nas zaradi stroge vzgoje in zaradi zelo velikega vpliva nazadnjaških dogem naše Cerkve, ki je zelo nazadnjaška v tem. Le da se o tem ne ve veliko (posledica vpliva cerkvene generalitete).
Pri nas vlada hlad, ženska mora vzeti stimulans, to je alkohol ipd, da se ogreje…nato pa v nadaljevanju kot rečeno so kot android. Strojno, preračunljivo, egoistično, enolično.
Trend pri nas je pa takšen, da se te stvari le slabšajo. Mlajše naše ženske so še slabše kot njihove predhodnice. Materializem jim je uničil duše in ženskost kolikor so je imele. Žal. To se da zelo čutiti.
androidi so
Hahahahaha pa kje ti zivis. Pa Spanci in Italjani so tok sladkobesedni, da so sposobni najvecji drek zavit v najlepsi papir z najlepso masnco – pa nisem vidla, da bi Slovenke laufale k njim.
Tud tuje zene postanejo, ce niso materialno odvisne od moskega zdircne in blazno zahtevne. Sem jih kar nekaj imela priloznost spoznat. Spoznala sem tudi, kaj si resnicno mislijo in celo zivela v studentskih letih z vecimi dokler seveda niso odpotovale v Svico ali bolj eksoticnemu, ker tam je bil decko, ki ma 3000e place tuki je pa imela decka sam s 600e place, katerega je zamenjala ze prej z deckom od 100e place. Vsekakor ti zagotavljam, da racunat znajo zelo dobro i o vsakem so znale povedat kolko zasluzi.
Bitenc in android zapolnta si neki moski je glava, ampak zenska je vrat in ta obraca glavo v smer katero ona zeli. To je se najpametnejsa stvar k sem jo jaz kdaj koli slisala.
Bitenc ja seveda, da so naredili lep sprejem zate, ce se bojo pa resli hcerke in se enih lacnih ust. A si mogoce gledal njihov pogled na rojeno hcerko, ki je po njihovo samo breme druzini.
Moj nasvet Slovenkam je, da se ne obremenjujejo tok z gospodinstvom in otoci, da prepustijo del skrbi tudi ocetom in partnerjem, si vzamejo cas zase. Sam tko zaposlite tudi vase moze, si porazdelite delo in lahko uzivate v prostem casu s partnerjem, ki vama bo ostal na koncu dneva. Manj boste utrujene, bolj dobre volje in posledicno tudi lepse zgledale.
mama36 ti se pa ne sikirat boljs, da si prej spoznala, da imas taksnega moza kot kasneje. Lepo si uredi zivljenje posveti se sebi in otrokom, saj sklepam da si se mlada in da je se najmanj pol zivljenja pred teboj. Sicer to, da se je on porocil z njo s teboj pa ne, je samo zato, ker ona v Slovenijo drugace ne more priti na noben nacin. Tukaj je taksna papirologija v ozadju in tudi dohodke gledajo – tako, da eden, ki nima 2 minimalni placi ne more sploh nikogar pripelat v Slovenijo. In ta zveza po 2 letih, ko ona dobi stalno prebivalisce ali pa po 3 letih, ko ima moznost ze drzavljanstva, bo se verjetno samo vprasanje, koliko casa bo se trajala.
Za Marinec.si
Ja nau prou.
Kaj, ce negdo ne pise kakor ti ali pa ne misli kakor ti, potem se je treba takoj na njegovo slovenscino obesit.
Pa nisem vedela, da se na tem forumu moramo izrazat z lepopisno knjizno slovenscino, ker je to namrec najbolj pomembna stvar na tem svetu.
Nekateri na tem forumu ste prav neverjetni, s slovenscino tezite vsakomur za tipkarske in slovnicne napake. Get a life.
S tem, da so slovenski moski in zenske hladni se ne strinjam. Odvisno je na kaksnega naletis. Sama sem imela priloznost spoznati vse mogoce tipe zensk in moskih. In so med temi tako hladni kot vroci. Mogoce pa izjeme potrjujejo pravilo?
Ne vem. Mama36, sama se nisem porocena in nimam otrok. In verjamem, da je zelo hudo. In ko so mi govorili, si vsaj videla kaksen je, bolj prej kot kasneje. In sama tega takrat nisem videla tako. Po dveh, treh letih zdaj skacem od srece. Prej je seveda iz mene govorila navezanost in odvisnost. Zdaj vem, da si zasluzim vec, ne pa nekoga, ki bo ob prvi tezavi nasel drugo. Tezje je, ce imas otroke. Ampak ti si ti, sama si vredna vec kot to, da ti moz laze in skriva stvari.
Iz moje izkusnje, bivsi mi je govoril kako sem hladna, kako ne znam seksat, kako ga omejujem. Vse najslabse. Z novim fantom je seks odlicen, pa nisva malo casa skupaj. Bivsi je pac znal poskrbet sam zase. Meni je bilo tezko, ker sem sama seksualna, ampak zenske veliko potrpimo za voljo kvazi ljubezni. Takrat sem mislila, da ljubim. Eh, japajade.
Mama36, glavo pokonci! Cez
Nekaj casa se bos vsemu temu samo nasmejala. Z bivsim sem pretrpela toliko sranja, toliko bolecine, zdaj, ko se spomnim na to, se temu lahko nasmejim, oddahnem, le kako sem bila lahko tako neumna in bedna. ampak ocitno sen cez to mogla it, da
Sem zacela sebe ceniti, da sm spoznala kaj sem in kaj hocem. tudi ti bos, daj si cas!
In dejstvo: bolj zdaj kot kasnej, sana sem to spoznala po petih letih, ti si spoznala, ko si se dovolj mlada, predstavljaj si da bi ti to naredil cez 20 let in ves cas nekaj mutil in zapravljal tvoj cas!!!
Mislim, da je nekaj na tem. Moj bratranec in še dva soseda sta se poročila z Ukrajinkami. Vsi trije so jih spoznali okoli 30., niso bili poročeni, vendar je bil moj bratranec takrat v resni zvezi z drugo punco. Brez otrok. Ta razmerja kar nekako funkcionirajo – zdaj že več kot 10 let, jaz pa kot opazovalka ugotavljam, da so kljub razlikam med tremi ženskami tudi nekatere podobnosti.
Zdi se mi, da imajo globoko ponotranjeno razdelitev ženske in moške vloge v družini. Moški je “provider”, skrbi (finančno in materialno) za družino. Žena skrbi za moža – v smislu, da je on zadovoljen (spolno in drugače, da se doma počuti dobro, ipd.), ne v smislu, da pere cote in lika srajce. Rekla bi celo, da koncipirajo skrb za družino in moža drugače kot zahodnjaki (ne le Slovenci), in v tem je njihova prednost. Skrbijo za dobro vzdušje, za sprostitev, se mi zdi, da so bolj nežne, ženstvene kot zahodnjakinje.
Merilo “uspešnosti” zveze ni povezano s tem, ali so poskrbele za otroke, skuhale kosilo, počistile hišo, zlikale perilo, bile v službi, ampak v tem, ali se mož počuti dobro (z njo – torej ali uspe obdržati zadovoljnega moža). Pa četudi hiša ni čista, na vrtu ne gojijo zelenjave in otroci ne hodijo na vse mogoče krožke. Visoko na lestvici vrednot jim je osebna urejenost in v okviru tega (vsaka po svoji finančnih zmožnostih) skrbijo zase in za svojo “opravo”.
Če zelo posplošim in povzamem, se mi zdi, da znajo dati moškemu občutek, da je res moški, z njim ne tekmujejo (v karieri in financah – zato se moški ne počuti ogrožen) in znajo postaviti sebe na prvo mesto: same so zadovoljne in potem so tudi vsi v njihovi okolici bolj zadovoljni. Vsakemu moškemu je všeč imeti ob sebi lepo žensko (kar je danes lahko praktično vsaka, če ima dovolj časa in denarja, da nekaj naredi s sabo), in všeč mu je, da pride v zrelaksiran dom, kjer se nihče ne dere in ne “zahteva” ničesar. Težave rešujejo po načelu muhe se lovi z medom, ne s palico. Zakon jim je kot umetnost “obdržanja (zadovoljnega) moža”, ki vidijo kot svojo temeljno nalogo. Seveda če moški opravlja svojo nalogo – da finančno in materialno poskrbi za ženo (in družino).
ma tale pandora prav, kar se tiče denarja. poznam ene tri ukrajinke, ki so bile točno to, ker pa loleki niso dovolj zaslužili, sta dve odšli v tujino, ena pa še čaka, da zaenkrat še mož razproda vse, kar so njegovi predniki skupaj spravili. Spi pa v ločeni sobi. Res pa je tudi, da jo je staknil v kurbenhausu.
Mislim, da je nekaj na tem. Moj bratranec in še dva soseda sta se poročila z Ukrajinkami. Vsi trije so jih spoznali okoli 30., niso bili poročeni, vendar je bil moj bratranec takrat v resni zvezi z drugo punco. Brez otrok. Ta razmerja kar nekako funkcionirajo – zdaj že več kot 10 let, jaz pa kot opazovalka ugotavljam, da so kljub razlikam med tremi ženskami tudi nekatere podobnosti.
Zdi se mi, da imajo globoko ponotranjeno razdelitev ženske in moške vloge v družini. Moški je “provider”, skrbi (finančno in materialno) za družino. Žena skrbi za moža – v smislu, da je on zadovoljen (spolno in drugače, da se doma počuti dobro, ipd.), ne v smislu, da pere cote in lika srajce. Rekla bi celo, da koncipirajo skrb za družino in moža drugače kot zahodnjaki (ne le Slovenci), in v tem je njihova prednost. Skrbijo za dobro vzdušje, za sprostitev, se mi zdi, da so bolj nežne, ženstvene kot zahodnjakinje.
Merilo “uspešnosti” zveze ni povezano s tem, ali so poskrbele za otroke, skuhale kosilo, počistile hišo, zlikale perilo, bile v službi, ampak v tem, ali se mož počuti dobro (z njo – torej ali uspe obdržati zadovoljnega moža). Pa četudi hiša ni čista, na vrtu ne gojijo zelenjave in otroci ne hodijo na vse mogoče krožke. Visoko na lestvici vrednot jim je osebna urejenost in v okviru tega (vsaka po svoji finančnih zmožnostih) skrbijo zase in za svojo “opravo”.
Če zelo posplošim in povzamem, se mi zdi, da znajo dati moškemu občutek, da je res moški, z njim ne tekmujejo (v karieri in financah – zato se moški ne počuti ogrožen) in znajo postaviti sebe na prvo mesto: same so zadovoljne in potem so tudi vsi v njihovi okolici bolj zadovoljni. Vsakemu moškemu je všeč imeti ob sebi lepo žensko (kar je danes lahko praktično vsaka, če ima dovolj časa in denarja, da nekaj naredi s sabo), in všeč mu je, da pride v zrelaksiran dom, kjer se nihče ne dere in ne “zahteva” ničesar. Težave rešujejo po načelu muhe se lovi z medom, ne s palico. Zakon jim je kot umetnost “obdržanja (zadovoljnega) moža”, ki vidijo kot svojo temeljno nalogo. Seveda če moški opravlja svojo nalogo – da finančno in materialno poskrbi za ženo (in družino).[/quote]
No, če zgolj mož skrbi za finance, sklepam, da ne hodijo v službo. In če so cele dneve že celo desetletje doma in se čohljajo, potem verjamem, da imajo več časa za sončenje na terasi, vsak dan sveže nalakirane nohte in make-up (vse ostale obveznosti doma opravijo v času, ko so druge ženske v službah, katerim seveda ostane delo po službi; saj ne rečem, čas in možnosti za urejanje imajo tudi zahodnjakakinje, ki hodijo v službo, a, logično, manj in ne v takih detajlih in razsežnostih ves čas). Urejanje jim nekako lahko postane center razmišljanja (uh, to mora biti grozno dolgočasno), medtem ko se zahodnjakinjam, na srečo, ne more.
To, kar si napisala, je na nek način igra, zveni zelo neživljenjsko, neskladno z današnjim časom. Torej bi morala ženska dobesedno v zakonu umetelno igrati zabavljaškega klovna, se odpovedati svoji poklicni poti, da ne bi mož imel občutka igre moči?
Preračunavanje, fejkanje in metanje za denarjem pa ni glih simbol ženstvenosti. Vsaj zame ne.
Mislim, da je nekaj na tem. Moj bratranec in še dva soseda sta se poročila z Ukrajinkami. Vsi trije so jih spoznali okoli 30., niso bili poročeni, vendar je bil moj bratranec takrat v resni zvezi z drugo punco. Brez otrok. Ta razmerja kar nekako funkcionirajo – zdaj že več kot 10 let, jaz pa kot opazovalka ugotavljam, da so kljub razlikam med tremi ženskami tudi nekatere podobnosti.
Zdi se mi, da imajo globoko ponotranjeno razdelitev ženske in moške vloge v družini. Moški je “provider”, skrbi (finančno in materialno) za družino. Žena skrbi za moža – v smislu, da je on zadovoljen (spolno in drugače, da se doma počuti dobro, ipd.), ne v smislu, da pere cote in lika srajce. Rekla bi celo, da koncipirajo skrb za družino in moža drugače kot zahodnjaki (ne le Slovenci), in v tem je njihova prednost. Skrbijo za dobro vzdušje, za sprostitev, se mi zdi, da so bolj nežne, ženstvene kot zahodnjakinje.
Merilo “uspešnosti” zveze ni povezano s tem, ali so poskrbele za otroke, skuhale kosilo, počistile hišo, zlikale perilo, bile v službi, ampak v tem, ali se mož počuti dobro (z njo – torej ali uspe obdržati zadovoljnega moža). Pa četudi hiša ni čista, na vrtu ne gojijo zelenjave in otroci ne hodijo na vse mogoče krožke. Visoko na lestvici vrednot jim je osebna urejenost in v okviru tega (vsaka po svoji finančnih zmožnostih) skrbijo zase in za svojo “opravo”.
Če zelo posplošim in povzamem, se mi zdi, da znajo dati moškemu občutek, da je res moški, z njim ne tekmujejo (v karieri in financah – zato se moški ne počuti ogrožen) in znajo postaviti sebe na prvo mesto: same so zadovoljne in potem so tudi vsi v njihovi okolici bolj zadovoljni. Vsakemu moškemu je všeč imeti ob sebi lepo žensko (kar je danes lahko praktično vsaka, če ima dovolj časa in denarja, da nekaj naredi s sabo), in všeč mu je, da pride v zrelaksiran dom, kjer se nihče ne dere in ne “zahteva” ničesar. Težave rešujejo po načelu muhe se lovi z medom, ne s palico. Zakon jim je kot umetnost “obdržanja (zadovoljnega) moža”, ki vidijo kot svojo temeljno nalogo. Seveda če moški opravlja svojo nalogo – da finančno in materialno poskrbi za ženo (in družino).[/quote]
No, če zgolj mož skrbi za finance, sklepam, da ne hodijo v službo. In če so cele dneve že celo desetletje doma in se čohljajo, potem verjamem, da imajo več časa za sončenje na terasi, vsak dan sveže nalakirane nohte in make-up (vse ostale obveznosti doma opravijo v času, ko so druge ženske v službah, katerim seveda ostane delo po službi; saj ne rečem, čas in možnosti za urejanje imajo tudi zahodnjakakinje, ki hodijo v službo, a, logično, manj in ne v takih detajlih in razsežnostih ves čas). Urejanje jim nekako lahko postane center razmišljanja (uh, to mora biti grozno dolgočasno), medtem ko se zahodnjakinjam, na srečo, ne more.
To, kar si napisala, je na nek način igra, zveni zelo neživljenjsko, neskladno z današnjim časom. Torej bi morala ženska dobesedno v zakonu umetelno igrati zabavljaškega klovna, se odpovedati svoji poklicni poti, da ne bi mož imel občutka igre moči?
Preračunavanje, fejkanje in metanje za denarjem pa ni glih simbol ženstvenosti. Vsaj zame ne.[/quote]
Se popolnoma strinjam z Alexis.
Te tujke ne pridejo sem zato, da bi delale, ampak jih je večina doma, mož jih pa vzdržuje. In zdaj, katera pa ne bi bila vsa zrelaksirana in dobrovoljna, če ji je prihranjeno vsakodnevno vsaj 8-urno delo in stres v službi?
Ja, tukaj gre za eno veliko preračunljivost ter fejkanje. Imajo na TV (ampak ne na slovenskih kanalih) zelo dosti resničnostnih oddaj na to temo, ko prav vidiš, kako se trudijo okoli teh moških in so oni vsi srečni.
Kar cedi se med s teh žensk, dokler jo eden finančno podpira. Če se kje zalomi in je več ne more, tip odpade kot gumb ob gat pri takšni ženski. A to je pristnost, ženstvenost in ljubezen? 😀
Eno je moževa družina kar zaposlila v družinskem podjetju (v tej družini imajo strogo delovno etiko), in sicer na blagajni :), pa kar pridno dela. Pa je tudi možu stala ob strani v težkih trenutkih, ko je preboleval težko bolezen. Je pa res, da finančnih težav niso nikoli imeli.
Žena mojega bratranca res ne dela. Pa mislim, da tudi njemu to ustreza – pri naporni in stresni službi, kjer se vsakih par let nekam seli, mu kar ustreza, da ima doma “mir” in da ženo relativno enostavno seli s sabo. V njeni logiki ni, da bi delala.Jaz je sicer ne razumem, kako vsakokrat v novem okolju ne umre od dolgčasa… Je pa res, da dokler je moj bratranec hodil s svojo prejšnj punco (Slovenko), ni bilo iz njega nič. Potem ko je srečal tole Ukrajinko, pa se mi zdi, da se je znal usmeriti, dokončati študij in nekaj iz sebe narediti.
“Tretja” Ukrajinka pa se mi zdi, da bi res moža pustila, če bi se jim finančno popolnoma zrušilo. Sicer se je doslej dobro prilagodila, tudi ko so se jim finančne razmere poslabšale, dela pa res ne.
Hmm, kar želim povedati, je to, da nekatere ženske niso bilo vzgojene in niso odraščale z miselnostjo, da je treba imeti svojo poklicno pot, ampak da je v redu tudi če je nimaš in “LE” skrbiš za moža, ki skrbi zate. Mislim, da to ni slabo, le drugače.
Kot prvo – vprašanje je, ali si moški? Ker če si ženska, tvoje mnenje ne šteje 🙂
Kot drugo – ali nisi mogoče preveč determinističen/a? Vsi preračunavamo: ko omožimo nekoga, to storimo v prepričanju, da nas ne bo varal, da ne bo zapadel v odvisnosti (od drog, alkohola, seksa, ipd.), da ne bo zakockal vsega najinega premoženja v Casinoju, da ne bo ustanovil (in vodil) bordela, da ne bomozaradi njegovih zločinskih dejavnosti pristali na cesti ali v zaporu, in še bi lahko naštevala. Prav tako ko izbiramo življenjskega partnerja “iščemo” nekatere lastnosti. In tem lastnostim, ki so zaželene, so te punce dodale le eno – da bo materialno poskrbel za njih.
Morda je asociacija z metanjem za denarjem vseeno pregroba. V bistvu si želijo boljše življenje kot ga lahko imajo doma. To, da si moraš boljše življenje zaslužiti “s poštenim delom” in lastnim potom je morda stranski učinek naše (vsaj navidezno) meritokratske družbe
Ja, sem ženska in super, če moje mnenje ne šteje in ni relevantno, ampak ga bom vseeno povedala, saj je forum.
Deljenje ljudi po nacijah in favoriziranje Ukrajink (saj temu verjamejo samo tisti, ki niso bili dalj kot do Trojan) pa je meni smešno, oprosti. Vsak človek ima unikaten karakter in osebnost, ne glede na nacijo; verjamem pa, da so določene poteze vzgojno in kulturno pogojene in da so lažji plen, verjamem tudi, da se nekako bolj “mečejo” za moškim, saj so tako vzgojene, predvidevam. Poznam dve Ukrajinki, ki sta obiskovali našo fakulteto, pa sta daleč od tega mita, saj ne poznam bolj tečnih, konfliktnih in zateženih kot ti dve. Skupno pa sta imeli to, da sta hodili pecat profesorja, ki ju pa ni šmirglal. Pa na socialnem omrežju je ena ves čas pisarila sestrinemu možu; pa ni bil edini, pisala je mnogim zasedenim moškim. Dobro, vem, da je moj vzorec majhen, ampak najbrž je majhen ali pa še manjši pri tistih, ki najbrž sploh nobene ne poznajo, pa kar na pamet favorizirajo. Hočem samo reči, da karakter ni odvisen od nacije in da povsod najdeš zatežene in feminilne ženske. Najbrž gre samo za placebo efekt mitov in stereotipov.
Sicer pa mislim tako: če že ima kdo fetiš na Ukrajinke ali katero drugo nacijo, naj jo omoži; saj ni tako daleč, pa pri nas jih je tudi precej in mislim, da jih je razmeroma lahko osvojiti. Ne pa, da se se omoži z Slovenko, nato pa jo pusti z otroki. Vsak človek bi moral prej razčistiti, kaj ga osrečuje, česa si želi, ne pa zavesti in uničiti življenja nekomu, ki pač ni njegov željeni partner; nenazadnje tudi otrokom.