partner si ne želi še enega otroka
Spoštovanni,
mi lahko kdo svetuje, kaj mi je storiti. Imam 2 leti starega sinčka, katerega imava z patnerjem (skupaj sva že od 15-leta, kar tudi pomeni 15 let) oba neskončno rada. Jaz si neznansko želim še enega otroka že celo svoje življenje, sem si sebe predstavljala kot mamo 2 otrok. Tudi sama sem živela v družini, kjer sva bile 2 s sestro. Moj partner je edinec, ki nima nobenih stikov več s svojo družino. Oče ga je zapustil, ko je bil star komaj 2 leti, in od takrat ni ne sluha o njem, mama in njena družina (brat…) imajo določene psihične težave, in je bilo veliko neljubezni in maltretiranja do mojega partnerja iz njihove strani. Tako, da sedaj odkar imava otroka, nimamo več stikov z njimi. Tako, da ima partner praktično le mene in najinega sina. Vendar si nikakor ne želi še enega otroka. To je meni nerazumljivo, saj ima le svojo družino katero lahko poveča, pa je ne želi. Kljub temu, da se poskušam z njim pogovoriti (prepričati), da si jaz neznansko želim imeti še enega otroka, in da mimo tega ne bom zmogla. On pa kljub temu v smislu, da je že 100krat povedal, da ne želi imeti še enega otroka in konec debate. Njegovi argumenti so, da nimamo in da nikoli ne bomo imeli dovolj financ za 2 otroka (on je še študent, ki dela preko št. napotnice,ker težko dobi službo s svojim univ. profilom, jaz pa sem se po dolgih letih študentskega dela tudi zaposlila šele letos pred parimi meseci). Skupaj sva kupila tudi novo stanovanje v katerem živimo 8 mesecev, in katerega sva skupaj opremila in nama je zelo všeč. Trdi tudi, da nimamo dovolj velikega stanovanja (2 sobno) za večjo družino, sama pa sem mnenja, da se vse da, če si želi. Rabim nasvet, rada bi imela še 1 otroka on pa ne, nazadnje sva imela pogovor, da bova šla narazen, če si ne bo želel še 1 otroka z mano, in tudi to ga ni spreobrnilo, sedaj je jezen, zakaj sva sploh najprej imela enega skupaj, če ne misliva biti skupaj in seveda nastane problem z stanovanjem, katerega bi morala prodati in si razdeliti finance in iskati nove nepremičnine, kar je velik stres. Zaradi tega je zelo jezen, ker si je vedno govoril, da ne bo kot njegova družina in da bo otrok imel oba starša, sedaj pa sva prišla do dejstva, da se ne moreva zediniti o najini viziji življenja, ker ima vsak svojega jaz z 2 otrokoma on pa z enim. Ali naj potlačim mojo željo in ohranim to kar imam,zavoljo 3 članske družine ali naj greva vsak posebej?Hvala
Lepo pozdravljeni!
Popolnoma vas lahko razumem v stiski, ki se vam prebuja na telesu. Želja po še enem otroku je tako globoko del vas, da težko razumete partnerja v njegovi zgodbi. Kajti vi veste, da postati mama je najgloblje doživetje, ki ga premore ženska. Ne glede na vse finančne stiske, ki jih mož navaja, vi veste, da bo za vašega otroka vedno poskrbljeno. Vedno bo dovolj, saj verjamete, da se življenje spotoma vedno uredi. Navajate težko otroštvo vašega partnerja, ga poskušate razumeti v njegovi stiski, pa vendar kakorkoli se lotite te za vaju zelo občutljive teme, vedno naletite na odpor in nerazumevanje. Celo z ločitvijo ste že grozila, samo da bi se omehčal in vas začuti. Kajti verjamem, da zelo težko živite razpeti med svojim najglobljim hrepenenjem po rojstvu še enega otročka in občutkom nemoči, ki se vam prebuja, ob partnerju. Ob tem pa je tukaj še dve leti star fantek, ki ga gledate kako odrašča in si želite, da bi imel bratca ali sestrico. Saj tudi sama veste, da neglede na spore, ki sta jih imeli s sestro, vam veliko pomeni, da je bila del vašega otroštva. In tudi danes je stik z njo nekaj, kar je globoko del vas.
Vaš partner pa se ob vsakem pogovoru počuti še bolj napaden, navsezadnje ne pomaga noben mehanizem, ki ga uporabite. Najverjetneje ima globok občutek, da ga silite, čeprav to ni vaš namen.
Vsekakor veliko doprinese zavrženost vašega partnerja s strani njegovega očeta. Star je bil dve leti, ko je oče odšel. In tukaj se odpira še ena ranljiva zgodba. Tudi sam ima sedaj dve leti starega sina in partnerka mu grozi z ločitvijo, če ne bo ustregel njenim željam. Kaj vse se prebuja v njegovem svetu ob tej zgodbi, ki ni naključna? Morda je tudi njegova mama postavila pogoje njegovemu očetu, ki jih ni zmogel sprejeti. Resnično ne vem, kaj natančno se je dogajalo v času, ko je imel vaš partner kot otrok dve leti, vsekakor pa je zgodba polna čustvene stiske in sega globoko v sedanjost ter govori o bolečini in izdanosti. Tudi biti oče v tej njegovi zgodbi najverjetneje ni lahko, saj mora vaš partner v svojem očetovstvu garati sam. Oče ga je zapustil, ni mu dal modela očetovstva. Vaš partner ne ve, kaj pomeni imeti očeta ob sebi, ki te sprejme in mu v polnosti pripadaš. Zapustil mu je dediščino zapuščenosti in krivde. Kajti otrok resnično ne razume, kaj je naredil narobe, da ga je ati zapustil. In vso otroštvo živi z to bolečino in krivdo, da je šel, ker ga ne mara in je z njim nekaj hudo narobe. Tak fantek bo odrastel z najglobjim hrepenenjem, da bi lahko svojemu sinu dal sebe, kot očeta. Hkrati pa se tega najbolj boji, saj je v očetovstvu negotov. In vsa ta čustvena prtljaga, ki jo nosi s seboj, je zanj toliko težka in naporna, da ob vsem tem zmore energije za samo enega otroka. Več trenutno ne zmore, čustveno bi bilo prehudo. Preveč je telesno zaseden s stisko in strahom, ki jo nosi v sebi, zato ni prostora, da bi sprejel še enega otroka.
In ne nazadnje je tukaj še vajin odnos, kjer ne da bi se zavedala nenehno plešeta zgodbo svoje bolečine in si prebujata najbolj boleča čutenja. Kaj lahko vi naredite v tej zgodbi? Pot ni preprosta, vendar obstaja. Vse skupaj trenutno malo popustite in pustite odprto. Poskušajte se v sebi umiriti in najti s partnerjem stik. Želja po še enem otroku je v vajinem odnosu blokirana s strani vašega partnerja, ker se med vama prebuja veliko strahu in negotovosti. Torej odgovor je prvo zdrav, zrel odnos, kjer se bosta počutila varno in sprejeto. Najprej ustvarita toliko varnega prostora v vajinem odnosu, da se bosta lahko o tej temi pogovorila brez napadanja in občutkov krivde. Ko boste partnerju ob sebi naredili toliko prostora, da bo spregovoril o stiski, pritiskih z vaše strani, siljenju, ki se mu upira, jezi, nerazumevanju, užaljenosti, ki se mu prebuja. Ko boste samo vzdržala, da pove, kaj čuti in doživlja, brez, da bi ga obsojala in se počutila prizadeto. To je njegov svet, on ga doživlja na svoj način, tako kot vi doživljate svojega. Ko ne zmoreta razmejiti, kje se konča vaš svet in začne njegov, je vajin odnos poln napadanja, umikanja, jeze, krivde, kritike in očitkov.
Predvsem pa poskrbite, da boste vi vredu zaradi sebe. Poskrbite zase, ob tem pa v svoj svet povabite še partnerja. Poskušajte biti ob svojem partnerju samostojna, zrela in odrasla ženska, ki poskrbi za svoj čustveni svet. Ne pričakujte, da vam bo on zapolnil čustveno praznino in ne nazadnje tudi otrok je ne bo. Nihče nima moči, da bi ustavil stisko in zapolnil potrebo po ljubezni in objemu, ki jo nosite v svojem telesu, samo vi lahko spremenite svojo držo in naravnavo do sebe. Samo vi ste tista, ki zmorete v sebi zapolniti čustveno praznino in najti toplino in ljubezen do sebe. Ob tem pa sprejmite svojega partnerja, v tem kakršen je in kaj doživlja. Vem, da je težko, vendar bo eden od vaju moral narediti korak v drugo smer, v drugačen odnos. Ker iščete pomoč vi, nagovarjam vas osebno. Žal nimam stika z vašim partnerjem, da bi vama pomagala najti pot iz stiske, lahko pa poskušam usmerit vas v tem, kaj vi zmorete narediti za vaju. Vem, da se vam prebuja veliko bolečine in stiske, ker si tako močno želite otroka in vas v tem kot žensko lahko razumem in čutim. Skušajte začutiti, da je naprej potrebno urediti odnos med vama, tako, da ustvarita občutek varnosti in topline drug do drugega, nato pa bo nastal varen prostor za novega člana. To je bistvo, ker potem bo tudi prvi otrok imel očeta in starša, ki mu dajeta varnost in toplino. Če rodite otroka, ker ste partnerja potisnila ob zid, z grožnjo pred ločitvijo, bo med vama ostalo veliko neizrečenega, ki bo tiho živelo med vama. Nekega dne pa bo prišel obračun. Tudi stik z drugim otrokom bi vaš partner na tak način težko našel, vi bi pa trpela, ko bi imela nenehen občutek, da se ni odločil zaradi sebe, temveč zato, da bi ustregel vam. Cena bi znala biti zelo visoka.
Poiščeta lahko tudi pomoč terapevta, ki vama bo pomagal prečutiti stiske, ki jih sama ne zmoreta, ter odkriti vzroke strahu in negotovosti. Za vso vajino stisko je gora čutenj strahu pred nesprejetostjo, nezaupanjem in neodobravanjem. Ko bosta znala vstopiti v ta notranji svet ranljivosti in si narediti prostor za sprejetost, bosta sebe in drug drugega začela doživljati drugače. Torej odgovor je v drugačnem doživljanju sebe in partnerja, kjer je doma toplina, sočutje in pripadnost. V takšnem odnosu, se boste vsi počutili prijetno in varno, vse ostalo pa se bo tudi uredilo.
Lepo se imejte.
Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Midva – Zakonski in družinski center
Trstenjakova ul.9
2250 Ptuj
Telefon: 030/333-009
E-pošta: [email protected]
http://www.midva.si
Pozdravljena kankankan!
Jaz bi na tvojem mestu partnerju dala še malo časa. Sam pri sebi sigurno razmišlja o tem, kako bi bilo, če bi imela še enega otroka. Ne ga silit. Mogoče pa si bo kmalu sam želel še enega otroka. Ali pa bo bratec čez kakšno leto izrazil željo, da bi imel bratca ali sestrico. Odločitev o drugem otroku mora biti skupna, da ti ne bo potem kdaj rekel: saj si ti hotela še enega, ne jaz…
Zato ti še enkrat svetujem: počakaj, daj času čas in ne mu “težit” s tem, ker mogoče ga ravno to odbija…. Srečno!!!
Pozdravljeni,
hvala za vse nasvete.
uspelo se nama je odkrito pogovoriti in sva ugotovila, da se imava rada in da želiva ohraniti svojo družino in ostati še naprej skupaj. Prišla sva do zaključka, da si ni želel imeti še enega otroka, izključno ker se je bal finančnih obveznosti. Sam je prišel do ugotovitev, da bova imela še enga otroka, in da če se bova imela še naprej rada, nama bo tudi vse uspelo. LP