ti mu očitno nisi motivacija….sicer pa lahko preizkusiš, pusti ga pri miru, ne seksaj z njim, reci mu da je predebel, da ne moreš…..pa poročaj, po moje bo tele zveze hitro konec, hehe (me zanima če si upaš to naredit, ali pa samo otresaš tu po forumu)

res je, če bi kaj takega naredila, smisla več ne bi bilo. Ne da si ne upam tega naredit, ampak si ne želimi. Itak, jasno je, da mi je pri srcu in da mi ni metati puške v koruzo, tud če na teh kg ostane ali pa še plu5 gor, ker ga imam rada in mi veliko veliko pomeni, se razumeva,
mi pa ni kul to …
ne govorim o tem, da je debel, da ga bom pustila:)
Ampak o tem, da je debel in kako naj shujša. Torej, razlika je, ane?
In še to, kako naj jaz spregledam to (ne)popolnost…

Moja izkušnja, ko sem sama bila na mestu tvojega fanta. Torej se zredila… Vendar se bila že malo bolj okrogla ko sva začela, in me je začel potem zaradi tega poniževat, naj bi mu bila všeč taka kot ko sva začela. V najini zvezi sem se zredila za 20 kg. Še zdaj, ko je bivši, mi rpavi, da mi je pomagal, da je vse naredu da bi shujšala. BTW S poniževanjem, sekiranjem za vsak grižljaj en narediš nič.

Kaj lahko ti narediš s svojim fantom? On se počuti napadeno, ko mu začneš govort. Verjemi, ni lepo slišat. In vem da vsi suhci tega sveta bojo rekli pač manj žri, pa več telovadi. Lahko je rečt, ampak debelost je začaran krog, to sama dobro vem. Spomnim se ko sem še v 4.letniku bila suha in lepa, lušna, simpatična, ampak vseeno nesamozavestna. Takrat sem se v svoji koži počutla tako kto se počuti zdaj, neprivlačno, ampak ko gledam slike nazaj, si mislm kakšna mačka sm bla takrt, kaj le sem zdaj.

Bistvo mojega posta je v tem, da če želiš da shujša ga moraš podpirat in mu vadbo privzljubit in hrano malo odmakniti ali pa spremeniti. Predvsem je pomembno, da se ti vključiš v to, da ga podpiraš in da ga pohvališ. Ne grajaš. Ker ga imaš rada, ti to ne bo problem. Najboljše pa je, če mu enostavno en dan rečeš ej dj jst i šla na sprehod a greva, jst bi šla plavat, kolesart, tečt. Lahko pa se z njim pogovoriš, mu poveš da bi se rada rekreirala, da mislš da bi se tudi on moral, in da dajta skupaj.

JE PA DEJSTVO, dokler sam pri sebi ne ugotoviš da ne štima, pol ne štima. Pri meni je pač mogl nardit klik, da sem si tega sama želela, brez da bi me ljudje ganjali. Najbolj mi je šlo na živce, ko so vsi govorili kako bi mi pomagali, ko sem pa koga rabla za družbi rpi telovadbi pa nobenega ni bilo zraven. Najbolj smešno je, da sem najboljd ebela v družbi pa največ ttelovadim:-D Drugi ma ne migajo nič, jst pa vsak dan kolesarim 20 km, pa fitnes, pa doma telovadba. Ampak ja, to s epozna na stara leta.

Torej draga punca, enostavno mu pomagaj. Lahko da je z njim kaj psihično, da je v stresu. Pri meni je bilo vse povezano s psiho. Torej najprej pogovor! Potem naprej počasi, z veseljem!

dokler sam en ugotovi da ni okej še posebej zaradi njegovega zdravja mislim da mu ne moreš nič pomagati

Imam moža, 48 let starega, 145 kg težkega. Kakorkoli vtipkam njegovo težo in leta v internet za izračun telesne teže vedno pokaže: ekstremna debelost. Kaj pa drugega.
Pa od začetka:
poročila sva se, ko je imel 29 let. Postaven, mišičast, športnik, težak 75 kilogramov. Prav ste prebrali. Sicer se je kot otrok rodil skoraj 5 kg težak, potem pa je s športom vseh vrst ohranjal idealno telesno težo. Lep. Brez trebuha!
Potem služba, pretežno v avtomobilu, zvečer ali že čez dan poslovna kosila, skatka: mizica pogrni se. Sama nezdrava hrana. Doma ga po več tednov sploh ni bilo. Rezultat: po 15. letih zakona prvič začne hujšati, shujša 38 kg! Potem dobi v naslednjih 6 mesecih vse in še malo več kg nazaj.
Od športa nič več. Pravi, da je že vse hribe prehodil, vse stadione pretekel, da to ni več izziv. Samo še ribe lovi – zelo naporen šport. Žre!
Doma kuham normalno hrano, celo shujšala sem 8 kg, tako, da imam skoraj kakšen kg premalo, jedel je z mano, ampak kaj ko je po večerji ali kosilu si naredil še sendvič. Vmes pa še malo testen, z omako, da je lažje pričakal večerjo?!
Obseg njegovega želodca, potem, ko je imel težave, je 10 LITROV – kot kanta za gorivo?!
Vedno je lačen, nikoli se ne more do sitega najesti.
Poskušala sem že zlepa in tudi zgrda. Tudi njegovo fotko, ko je imel 75 kg sem nalepila na vrata hladilnika. Sploh je ni videl, ali pa, ampak hladilnik pa je vseeno odprl. Nič ne zaleže. Samo gleda me in sploh ne vem, ali sem sama butasta ali je butast on, ko mu jih povem, ko ga vidim, da si tlači hrano v usta. Zdravnik mu pravi, naj se odloči sam. Njegovih Ust ne more nihče zapreti namesto njega.
Zdaj ga pustim na miru. Če si skuha, ga pustim, naj si kuha, poje….za njegovo zdravje nisem odgovorna.
Da bi šla skupaj teči, kolesariti, mi pa na misel ne pride več. Samo enkrat je šel z mano, pa sem morala domov po avto, ker sploh ni mogel priti do doma.
Debelost ni lepa, ampak to je še najmanjši problem, ker z leti lepota mine.Predvsem je takšna debelost bolezen, odvisnost od hrane. Moj je samozavesten, hrane ne kompenzira z ničemer, preprosto rad dobro je, in če bi hotela biti najboljša žena, bi mu morala vsak dan samo dobro kuhati. PA MU NISEM IN TUDI NE BOM:
Saj ga imam rada, ampak ko ga zagledam nagega, me kar vse mine, ker je vse drugje, kot bi moralo biti…potem pa tudi neke velike želje po spolnosti ni, pa še ko je, je to bolj akrobacija kako ostati pri dihanju pod to težo….
Skratka: vsak mora sam pri sebi sprejeti odločitev in hrani reči NE. Nič ne pomaga, preverjeno na lastni izkušnji, čisti nič, če je zasvojenost, jo je potrebno zdraviti ampak tako, da je hrana vsaj za leto dni, daleč daleč, hladilnik pa pod ključem, pa vse trgovine zaprte. NEMOGOČE.

Vse te aktivnosti so bile odsev njegovega truda, da vsaj tako dolgo, dokler ne najde ženske, ohrani svojo težo…Ko pa te je našel, pa je začel kazati še svojo drugo, skrito in resnično plat svoje osebnosti. In ta osebnost je polna bolečine in raznih travm….

Živiš v veliki prevari…Odvisnost od hrane ni izraz samozavesti, ampak slabe samopodobe in občutka, da ga nihče ne mara, saj tudi sam sebe ne mara.
Samozavesten človek skrbi za svoje zdravje in videz.

Šele takrat, ko mu bo mar zase, bo tudi začel skrbeti zase.

Eh… Spremenila ga boš težko, če se ne bo hotel sam. Sem imela takega partnerja. Je sam jamral, kako ga debelost utruja in obremenjuje. Tudi zdravstvene težave je na koncu imel in to hude. Pa sem sestavljala diete, kuhala in se trudila, kile pa kar gor. Hm… Sva šla v trgovino, je do blagajne pojedel celo tablico čokolade, ker mu je “cukr padel” in bo drugače padel skupaj. Doma je isto pred kosilom obvezno pojedel sendvič, ker je bil tako lačen, da ni mogel počakat. Potem je začel mojega psa zvečer na sprehod vozit, kar mi ni bilo jasno, saj ga sploh ni maral. Sem kasneje ugotovila, zakaj. V prtljažniku avtomobila je imel “malico” (beri: sarme, filane paprike, odojka, kose peciva, sendviče…), ki mu jih je mama dala za čez vikend, ker pri meni je baje stradal. Smo šli ven jest in sem hotela s hčerko skupaj pizzo naročit, ker je skupaj cele ne pojeva. Je vztrajal, naj naročimo vsak svojo. Ker ni mogel dočakat, je zase predtem naročil še prebranac (skupaj z 2-ma lepinjama). Potem je pojedel svojo pizzo, pa še ostanke najinih dveh, čeprav sem rekla, da bova pač domov odnesli. Je tulil pred celo oštarijo, kako mu ne privoščim in da mu v talar gledam.
Je bil to eden od razlogov, da sem ga s pol hladilnika futra, ki ga je za 1 dan privlekel s sabo, postavila pred vrata. To je bolestna zasvojenost in požrešnost, pa čisto nič drugega.

debelost (razen redkih-izjemno redkih izjem) ni nič drugega kot lenoba in zasvojenost.
Veliko parov poznam, kjer so ženske debele, res debele in svojega partnerja sekirajo če popije 1 pivo več kot ona misli da je normalno, sebe pa ne vidi, kako odpira hladilnik in žre, žre,žre.
ŽRE !
Jasno je, da je debelost lenoba- velika lenoba.
Ko si zaželiš pojesti škatlo piškotov, pojdi laufat, ko prideš nazaj popij vodo, ali nesladkan čaj.
Pika, amen, fertig….ni debate več.

Mal sem se nasmejala, ko sem to prebrala… seveda, na koncu z grenkim priokusom… tudi meni se zdi, da je moj samozavesten in da ima – pozitivno samopodobo, ampak se pokaže tudi v svoji drugi plati njegov negativen odnos do sebe in telesa… imam kaj razmišljati… Ne razumem marsičesa, ampak sej – nič novega, čedelje več stvari mi ni jasnih…. Po drugi strani pa je logično.

Hvala za deljene izkušnje, ste mi še mičkeno več odprli obzorja:)

Robi,

ne strinjam se s teboj, da samozavestni ljudje niso debeli. On je tako samozavesten, da ga čisto nič ne briga, četudi se drugi norčujejo iz njegove debelosti, saj se tudi sam šali na svoj račun…
Sicer pa je kljub svoji debelosti uspešen v službi, prijazen,….sam pove, da uživa v hrani in da rad je.
Od zmeraj, sam ko se je s športom ukvarjal, pa je bil mlajši, so kilogrami stali, z leti, pa se vse spremeni.
Bolj se strinjam, da je debelost lenoba in pa seveda tudi zasvojenost.
Sicer pa je moje mnenje, da je kilograme treba zbijati ko jih je nekaj preveč, kajti ko jih je 20 in več preveč, je to včasih še večji stres, kot ostati debel.
Osebno mislim, da ljudje, ki so debeli, npr. ekstremno debeli nimajo samokontrole, po svoje tudi razvajeni, v smislu…bo že kako, z leti pa se tudi s svojo podobo sprijaznijo, dan za dnem gledajo…pa nekako gre. Potuha, dokler zdravje ne reče stop.
Pri mojem tudi to ni pomagalo. On preprosto je, hodi v družbo, jaz ga tudi ne sekiram več, skrbi nima, otroci so veliki…Kakšna samozavest. Lenoba in pomanjkanje samokritičnostoi predvsem pa razvajenost, tudi egoizem, da lahko počne kar hoče.
Seveda pa ni nujno, da vse to drži tudi za druge.
Kolikor ljudi, toliko čudi, pravi nek pregovor. In drži. Zato pravila ni. Pravilo je edino to, da v življenju z nobeno stvarjo ne smeš pretiravati.Tudi in še posebej s hrano ne.

Očitno le dobro skriva svojo šibkost in občutek nemoči…Posledica tega pa je zasvojenost…Zato se samozavest in zasvojenost izključujeta.

Samozavest je lastnost, ki opisuje, koliko zaupanja ima neka oseba v lastne sposobnosti in dejanja. Samozavestni smo, ko verjamemo vase, ko smo notranje naravnani tako, da imamo občutek zaupanja v lastne sposobnosti, kvalitete in presojo.
Lenoba…pomanjkanje samokritičnosti in zasvojenost s hrano, pa je vse kaj drugega, kot odsev samozavesti.

Robi,

mogoče imaš tudi prav. Pa vendar se z leti naveličaš gledanja,kako si človek uničuje telo in kakšna je kvaliteta njegovega življenja, ko skoraj nobenega fizičnea napora ne zmore več.

Mogoče res izvira od globin duše ta zasvojenost, kot tudi najbrž vse druge, za katere niti sami ne vemo, od kje in kdaj so se naselile v nas. Smo pa zato odrasli, da ukrenemo vse, ko vidimo, kam drvi ta navada.
Vsak, res vsak ima priložnost in razlog, da pade v kakšno od zasvojenosti, opravičila pa nima nobeden.
Ne samo, da debeli ljudje živijo nekvalitetno, tudi vsi tisti zraven smo za marsikateri lepi dogodek prikrajšani, ker ga s človekom, ki ga sicer imamo radi, ne moremo doživeti skupaj, ker on tega ne zmore več. Jezi te. Vsa prigovarjanja na lepo in malo manj lepo so kot bob v steno.
Če otroku 10 x poveš, pričakuješ, da je razumel in bo ubogal. Če pa odraslemu…?!

Nikoli ne bomo dokončno doumeli drug drugega…

sem spregledal post od YO, ki je zelo dober in kaže resnično stanje, zakaj se ljudje debeli-ker ŽREJO-ŽREJO.
Nobene razlike ni med alkoholikom in debeluhom, oba samo gledata kje bosta dobila vsak svoje..bivši dec od Yo mora pred kosilom požret še en velik sendvič, potem pa svoje kosilo in še vse ostanke od žene in otrok….alkoholik pa 0,5 litra vina pred kosilom, med kosilom pridno nataka tudi ženi in otrokom, ker bo itak on spil če bo kaj ostalo

Se strinjam z napisanim, da od stradanja se še nihče ni zredil, tako kot v Dahovem ni bilo predebelih. Tako da je sekundaren vzrok za debelost hrana. Primaren oz globnji pa je seveda kje drugdje – najprej pomankanje ugodja, ki ti ga hrana da nazaj, ležernost, slaba volja, samopodoba … še bi lahko naštevala, zakaj ljudje jejo več, eni manj, nekateri pa normalno – a vsi imajo isto količino stresa, tegobe itd, samo odvisno kje najdejo zatočišče.

Moj je bil tudi prej aktiven športnik, 13 let treniral rokomet, kolesaril, rolal, hodili v hribe, košarka, hrane ni nikoli bilo premalo na krožniku, kot tudi med obroki ne – pač zmeraj pretiravanja, ampak se je dalo ob gibanju shajati…. pol pa ko so treningi upadali, poškodba, faks, pa je šlo 30kg gor. Itak da je šok, za telo zanj… in mislim, če to dovoliš, da zapustiš voljo do telesa, da je potem samo še prestavljanje na jutri. ZA eno kilo se ne sekiraš če gre gor – in tako lahko rečeš vsak mesec, ko gre kila gor – ane?

Neštetokrat je blo na zdravniškem povedano, da nihanje teže ni zdravo ipd, in da je treba shujšat oz zgubit kilograme, ko ti pridejo, ne pa ko se naberejo – sproti…

osebno imam sama velik strah, ker je bivši se zredil 50 kilogramov in se mi je dobesedno ustavilo življenje ob njemu. Nič gibanja, postal mi je neprivlačen, ja takrat je bilo tako, da tudi odnos si več nisem želela, samo hrana, tudi jaz sem se zredila 8 kg, njegovo bahanje v družbi: je govoril da sedaj, ko je debelejši, da je bolj ponosen nase, da se čuti močnejšega, da mu debelost daje status v družbi – in res je tako čutil – pravil je. Je reku, da zdej ko se malo poredil, da ima občutek moči. Pa prej ni bil suhec, na 180cm 85kg.

Zato paničarim pri mojemu, pri njegovih 15kg preveč. Strah me je, da se tudi v meni enkrat ustavi gledat vse odvečno, kar se trese… opravičujem se na izražanju!

In nekdo bo pomislil, da je ta oseba tako zelo samozavestna, saj daje občutek moči….Ampak to je le velika samoprevara…Ljudje lažemo sami sebi….Notranjo nemoč in šibkost želimo nadomestiti z nekimi velikimi besedami in postavljanjem pred drugimi….A v resnici se za vso to masko skriva nemočen človek, ki trpi zaradi slabe samopodobe.

Točno tako..In to je tisto dejstvo in resnica.
Kaj nam pomagajo razne besede in pretvarjanja našega lažnega ega…Nič…..Še globlje tonemo, ker si ne priznamo resnice in ne sprejmemo dejstev.

Podobno je, ko nekdo govori o zadovoljstvu ali pa o hrani….Ne govori zato, ker bi bil zadovoljen ali sit, ampak zaradi tega, ker tega v sebi nima.
Je razlika med tem, kar je le maska ustvarjena z egom in kaj je resnica, ki se skriva za vsem tem in ki je povod za ustvarjanje maske.

Tvoj dragi je najbrž podvržen k debelosti in se mu vsaka zaužita kalorična hrana pozna na teži.Recimo kak suhec bi lahko pojedel isto količino hrane pa se ne bi zredil ,tvoj pa bi se.Z leti se počasni presnova zato je treba kalorično hrano zmanjšati in povečati gibanje.Pa tudi kalorične pijače in sladice naj črta s seznama.Torej sadje in zelenjava naj bosta njegova glavna hrana.Pa čim več vode naj popije.15 min.pred obrokom naj popije 3dcl vode,da malo “prevaramo” želodec.

Jah, če mu odrekaš hrano, ne bo učinka, kvečjemu obratno. Ja če se človek redi, se pač redi. Teh 100 let, k’ smo na svet’ 🙂 … pusti mu veselje. Saj veš, zadnje čase je modni trend “notranja lepota”.

nevem, če sem v življenju prebrala bol debilen komentar kot je tale.

Tudi jaz se ne strinjam z zgoraj navedenim – notranja letopa modni trend. Prav pripela bi slikico dveh oseb.

Za ženske: debel moški, ki mu visi trebuh, trese se špehec in en normalno poln moški, ne suhec ali pa izklesan, še zdaleč ne – ti dve primerjavi vam bi dala in potem se odločite, katero telo je bolj strastno ljubiti.
Za moške: Ali pa dve ženski z isto postavo, obrazom, lepih las, samo da ima ena take obline, da visijo joške in trebuh in niste ljubitel tega, in na drugi strani pa žensko z oblinami, ki pa ji nič ne visi…

Ne me hecat, da je notranja lepota trend, meni sta moški ali ženska lepa, kadar sta negovana. Zapuščeni so na ulicah, Debeli pa nimajo spoštovanja, smilijo se mi…. Govorim o debelih, z 20kg, 30kg preveč- Meni osebno ni lepo. Všeč so mi obline, ampak tist pregovor BOLJE DA LULJA, NEGO DA ŽULJA, men se obrača. Evo, pa bne mi rečt da zveza brez seksa in privlačnosti je strastna, lepa, polna nežnosti, romantike. Meni je pa to pomambno.