partner alkoholik
čaw zo-la!!
hvala za spodbudne besede…. resnično je tako, začetek je full težak in počas se privajam na novo življenje. moram rečt, da mi je ful težko, za nazaj, ker sta mogla otroka poslušat prepire in moje jokanje… sedaj se trudim in jima nudim maksimalno ljubezen. partner me kliče in vabi nazaj… tudi njemu je težko, ker smo odšli… vendar sem mu treznemu povedala zakaj smo šli in pravi, da nima težav z alkoholom in da sem jaz tista, ki ga ne razume. jst nj razumem to-
da so mu na 1.mestu prijatelji in alkohol?! da je rajši pozno v noč v lokalu in se ga naliva, kot pa da je z nami!! rekel mi je še, da hočem, da postane copata.
vse težave je zvrnil name, pa se samo izgovarjal, da js ne razumem, ne tega ne drugega…praktično, da sm js kriva za vse prepire. a naj mirno gledam, kako je hodil domov proti jurtu in ves pijan?!
js ga mam še zmeri rada in ga pogrešam… pa vendar, opazujem vse tiste srečne družine, kako se lepo ujemajo in se imajo lepo… zakaj pa men ni blo to namenjen? zakaj je partner mogu poseči po alkoholu? in s tem uniču našo družino’! 🙁
Če bi moj oče vedel, koliko trpljenja mi je naredil s tem ko pije in kako ponosna sem bila včasih na njega in koliko se ga sedaj sramujem in ga niti nisem zmožna pogledati v oči, bi po moje rad zaustavil čas nazaj. Odpovedal se mi je za nekaj časa – rekel mi je, da nisem več njegova hči – hotela sem pomagati – prosila sem ga da naj poišče pomoč. Bila pa sem njegova najljubša, vedno sem hotela da on gre na sestanke, pride po mene, itn. Kateri oči je lahko krut, da mi je v najstniških letih uničil mojo identiteto, samozavest, veselje do življenja, srečo? Kako je iz tako spoštovanega človeka pristal na tako dno?
Zdaj sem toliko stara da razumem vse, kaj naredi alkohol in nisem tako kritična. Bil je zgaran in trmast, da je vse probleme vzel na svoje pleča. Zdaj imam partnerja, svoje življenje, v njegovega se ne vtikam več. Zdaj se kljub vsemu pogovorjam z njim za kakšen trenutek ali dva na mesec, pogledati se ga ne upam nikoli v oči. Moj oče je že pet let zame mrtev – to je nek tujec, ki živi v isti hiši kot jaz. Vem da me ima rad, da mu je za vse žal in vedno znova pije in pije – to je rešitev za vse.
Kako zelo boli alkoholični oče, ki živi v isti hiši kot ti. Kljub temu da sem zdaj že odrasla, me boli vedno znova in znova. Otroci rabijo stabilnost in veselje. Omogoči jim to.
Imaš možnost ostati in trpeti,ter propadati skupaj z njim ali kaj narediti.Morda oditi.Premisli in trdno stoj za svojimi besedami.
Do sedaj te sigurno ni jemal resno.Pokaži svojo močnejšo plat.Gre tudi za tvoja otroka,ki sta priča alkoholu.
Ko bo videl,da imaš karakter,moč nad njim,se morda spravi na zdravljenje.Če tega nima v planu,je plan B odhod.Ni druge milosti.
Srečno mlada mamica!
živijo! Upam, da boš moj post še prebrala. Sem na popolnoma istem kot ti, le da dalj časa. Zdaj mi je končno jasno, da ne bo nehal. Imam dve hčerkici. Zanima mer, če bi bila pripravljena, da se spoznava in pogovoriva ter poskusiva uspeti skupaj. Sama tudi jaz ne morem v najem stanovanja, skupaj pa bi nama šlo – dvosobno, malo večje. Želim si že enkrat ven stran od tega alkohola, želim si živeti.
prosim, piši mi
LP
“bbbbaby” pozdravljena.
Ja, bolj ali manj znana zgodba primera alkoholizma v družini. Ni fer kar se ti dogaja, ni fer kar se vam dogaj, ni fer, da si obupala, da je žaljiv do tebe, otrok, ni fer, da si potrta…
Zavedaj se, ozavesti to, da je nekdo, ki je močnejši od vsega tega doživljanja. Ker ste ti, otroci, partner, vredni zdravega družinskega življenja, boste ta trenutek prekinili začaran krog. Ja, ja… kako pa, Vas zanima kako? Kaj ne?
Čas, ki ga živite SEDAJ je dragocen in se ga splača izkoristiti za dobro. Lepo je slišati, da imaš rada družino, rada otroke, da ti ni vseeno za otroke… Si že slišala, da obstaja tudi psihično nasilje? Nasilno vedenje, alkoholizem… nimata prostora v družini. Dejstvo je, da partner ni zmožen sam iz odvisnosti, zato je ta trenutek čas, ko se mu iz ljubezni do njega, zapro vrata stanovanja. Kam bo šel, kje bo spal ni tvoja skrb. Jasno, razločno, pogumno, konkretno mu boste povedali, da je zasvojen alkoholik in je dobrodošel le kot ozdravljen nov človek. Ne boste se pogajali z njim, ker ni sposoben iskrenega pogajanja. Poteza je vaša, vi držite škarje, ki prerežejo začaran krog, v rokah.
Uh, je to težka naloga, strah me je… Ste to morda pomislili? Če ste, se poglejte v ogledalo, ta čas je samo za vas, fizično se poglejte, občudujte se, želite si mir v sebi v družini, predstavljajte si to… želite si to… Na glas si povejte, da niste sami, Bog je z vami, On, ki je toplina, ljubezen, ki je poln odpuščanja… Povejte si, tako, da se boste slišali, ( dragocena sem, Bog me je izbral, zato obstajam, to se bo dobro končalo, o Bog stopi z vso svojo ljubeznijo v vse te družinske rane… verjemite v to, Bog je dober in dela samo dobro, prosite ga za to. Še preden dobite, se mu zahvalite in že pričakujte dobro. Glejte v dobro.
ČAS JE DRAGOCEN, ČAS JE ZA AKCIJO, smisel vašega življenja se skriva v vas, ne v okolici. Vi ste dragoceni, v duhu boste odpustili partnerju in molili zanj, saj njegova bit vas ljubi…
Ne zamerite mu, da vam ne zmore izkazovati ljubezni. Ne more, vam dati nekaj, česar nima. Vidi se, kako je sovražno naravnan do sebe.
Ga. Napišite mu pismo, kako ga pogrešate, kot človeka brez opitosti, napišite mu, da je v vaših očeh še vedno dragocen človek, da mu odpuščate a hkrati veselite njegovega ozdravljenja. Verjemite v njegovo bit, da je zmožen ozdraveti. Do takrat pa velja le vaša beseda. Obdržite pogum, odločnost. Naredite plan in akcijo. Če še niste, ta trenutek.
Navijam za vas, verjamem v vas. Pišite, kako uspeva akcija.
Lepo je ker obstajate, Ga. Dragoceni ste, odkrijte to dragocenost.
mene pa zanima kje je zdaj ta bbbbaby, ki se ne oglaša več…po moje je šla nazaj k njemu in zdsaj jo je sram to tle priznat.
Rada bi ji povedala, da on ni začel pit pri njej, da je že prej pil, tudi ko sta bila še brez otrok, pa tega ni videla, ali ni hotela videt. Že ko je na vse zgodaj pil, je bila kar tiho.
replika nate merklova!!!
mene,da je sram??? oprosti, ampak mene ne poznaš in ne govori v prazno. če bi me bilo sram ne bi tle opisala svojo težavo, jasno? ne nisem šla nazaj k njemu, če že želiš vedeti. lahko pa bi me na lep način vprašala, ne pa s tako nastrojenostjo. očitno maš sama težave in si se spotaknila vame…. u glavnm, sama s pomočjo staršev vzgajam otroka, zaradi prevelike zaposlenosti se nisem nič javila. sem pa redno prebirala replike in sem vsem ostalim hvaležna za vse lepe, spodbudne besede. kar se pa tiče njegovega začetka z alkoholom—- on JE začel piti ko je biu z mano. prej je bilo vse okey, ni prikrival, skrival, ni piu, skratka. pa ne mislit, da si nočem priznati! AMPAK VEM KAKO JE BILO!!! sedaj je prenehal s pitjem, ne popolnoma, spije pivo ali dva in se trudi prenehati. skratka sama pa hodim v službo in šolo, grem na sestanek pri al-alnonu (pomoč svojcem alkoholikov). ker je le oče mojihdveh otrok in jih obiskuje in bi rada, da imajo okey odnos in da ju bom lahko mirne vesti pustila k njemu čez celo popoldne ali noč.
ker dokler še spije kakšno pivo, ju ne bom pustila k njumu, ker se bojim za svoja otroka (ne da bi biu nasilen do njiju, ampak na cesti se lahko karkoli pripeti).
PA ŠE TO MERKLOVA- ko je začel piti sem bila ob njem in prosila za prenehanje. nisem mu ga jaz vlivala, družba je takšna. NISEM BILA TIHO nikjer in nikol. sicer pa so njegovi svojci in moji to opazili. men so govoril, da je to sam začasno, da se bo že spametoval, vendar se takrat ni. pomoč je pa konstantno zavračal. ne me obsojat, da sem bila tiho. če ne veš v kakšni situaciji sem bila!!!
bom pa sedaj ko nimam vsak dan službe (kombiniram s šolo) večkrat uletela gor!
bbbaby hvala za vaš komentar, saj sem vesel, da ste si izbrali pomoč v skupini za pomoč svojcem alkoholikov. Lepo je tudi slišati, kako vam ni vseeno za otroke in skrbno, premišljeno načrtujete, kako bodo lahko otroci s svojim očetom. Ta pristom je lahko večim v vzgled in vzpodbudo. Zato, če še boste kdaj kaj prispevali… jaz vas zagovarjam in navijam za vas.
Mir in vse dobro.
D.P.
hvala za spodbudne besede. ne veste koliko mi pomenijo!!! vsaka beseda je dobrodošla, seveda v pozitivnem smislu. zelo mlada sem si ustvarla družino, otroka sta mi največ in jima tudi nudim vse kar lahko, zato se tudi trudim zanju, ker nočem da odraščata v taki družini, kot je bila pred letom dni. hvaležna sem jima za vsak košček ljubezni, ki mi ga data. in to me vodi naprej…
naj imata očeta, ampak treznega očeta!! tudi onedva ga potrebujeta! in to pošteno. vem pa, ko je trezen je odličen oče in se prekleto trudi opustiti alkoholne navade. jaz pa navijam zanj in za vse ostale, ki se trudijo opustiti alkohol. ni lahko!!! vendar vsako spodbujanje je dobrodošlo. in držim pesti za vse, da jim uspe. vsak nov dan,teden,mesec, leto brez alkohola nekaj pomeni in je pot k boljšemu življenju!!!!
pišite kaj….
Prav luštno je slišati besede matere, ki se s srcem trudi za najboljše, za otroke. Od otrok zaznavate ljubezen za katero ste hvaležni Tudi drugim alkoholikom, ki jih ne poznate privoščite dobro, navijate zanje.
Koliko bogastva je v vas, koliko lepega je v vas… prav je da odkrivate svoje dragocenosti, dragocenosti ki so v vas in jih živite. Prav je , ko odkrivate dragocenosti, ki jih nosijo otroci. Lepa je pot, ki jo ubirate.
Tudi jaz bom še naprej navijal za vas, tudi za otroke, da bodo v življenju deležni ravno prav potrebnega (ne premalo, ne preveč), da bodo znali ceniti to, kdo so, pred tem, kaj imajo. Morda bi kateri ljudje pričeli s pretiravanjem, pretirano pozornostjo do otrok. To bi jih po mojem prepričanju delalo invalide na osebnostnem razvoju.
Ga. »bbbaby« vredni ste objema vesoljne Ljubezni, vredni ste spoznanja, da si vas je nekdo želel, še preden ste bili spočeti in da ste kot takšni, enkratni, neponovljivi in vredni vsega dobrega.
Lep vikend vam želim.
Bral, prebral. Razumem vse zgornje sogovornike, sočustvujem z vsemi. Nič ni prav, nič narobe, pač del življenja in na nas je kako gledamo na vse to.
Zelo znane zadeve, ker sem tudi sam dolga leta dobesedno “žrl” in ni problem v količini popitega, marveč v posledicah. Povsod se lahko vidijo, pa četudi se popije kozarec, dva na dan.
Kmalu bo ducat let pri AA in s tem ravno toliko let nove kvalitetne poti za vse. Urejamo se, vsak dan sproti. Žena ob Al-anonu, otroci ob resnih in odgovornih starših. Vztrajala sva vsa leta in nama ni žal. Ja lahko bi kdorkoli spokal kufre pred leti, otroke delil in oropali jih za vse lepote življenja. Težko mi je za vse ki ne uspejo, katerim ni dana ta milost. Nam je bilo in srečni smo, srečni kljub recesiji in vsakodnevnim težavam. Alkoholizem nam je odprl novo pot, možnost za kvalitetno, mirno življenje. Izplavali smo iz tistega povprečja slovenskih neurejenih, zbeganih, depresivnih in zapitih družin. Simbioza je in želim jo vsem.
pozdravljen prince….
čestitam vam, ker vam je uspelo…niste se zaman trudili… imate družino, otroke ki vam pokažejo vaš uspeh. že nasmeh otrok je dovolj… tako vsaj veš zakaj si se trudil.
tud sama sem najprej mislila v dobrobit mojih otrok. ne morem ju odtrgati od očeta… to me je v začetku držalo nazaj. sama sem bila v otroštvu zelo zapostavljena in tega nisem hotela privoščiti otrokoma, da bosta ostala brez očeta. vendar takrat ni hotel pomoči in prav tako nisem hotela, da odraščata v prepiru in mojem konstantnem jokanju… mene je vsaka njegova beseda tako prizadela, da sem iz dneva v dan jokala. tako, pa sem se le odločila, da ne bosta ob nič prikrajšana…in smo odšli…. sedaj vem, da je bilo prav, ker otroka enostavno uživata, ko pride na obisk njun oče. TREZEN OČE! in sedaj, ko je trezen je odličen oče in vem, da sem se pravilno odločila.
v tem tednu me je oče mojih otrok prosil, če se vrnemo nazaj…. vendar ne vem…. tudi brez njega sem srečna… ker me osrečujeta otroka… sama imam ogromno dela s študijem in nimam časa misliti na ljubezen,ne na moškega.. res da rabim ljubezen…vendar se bojim, da bom ponovno razočarana in tako se raje oddaljujem od vseh moških, ki me vabijo na kavo… OTROKA STA MI VSE IN MI VRAČATA LJUBEZEN, TO PA MI JE NAJBOLJ POMEMBNO …. 🙂
LP…
Moje osebno mnenje je, da se ne vračaš še kakšno leto dve. Dokončaj študij, dobi najprej ok službo potem pa boš videla v tem času koliko se je partner spremenil, predvsem glede odnosa do alkohola. Če, boš sedaj rinila nazaj bo samo močna potuha partnerju glede alkohola. V parih tednih se partner sigurno ne more, kar tako spremeniti, ok lahko se samo mora imeti ogromno poguma in močno voljo. To pa samo ti veš kako močan in kakšno voljo ima. Ne delaj prehitro zaključke. Bodi prva ti, otroci, tvoji starši, ki ti pomagajo na vse načine. Tu imaš močne zaveznike. Ne v partnerju in njegovem alkoholu.
lep pozdrav, huda ura!
imaš popolnoma prav…. trenutno se ne nameravam vrniti k njemu…ker je premal časa preteklo… pa tudi, dokončujem zadnji letnik in se nameravam v roku enega leta tudi normalno zaposliti. z oktobrom me čakajo popoldanska predavanja. otroka mi pazi moja mami in bi ju tako morala voziti skoz sem in tja… oče njunih otrok pa skoz dela in malo kdaj ima čas, da bi ju pazil.. tako, da trenutno imam na prvem mestu študij, šele potem se bom odločala kako in kdaj… joj, danes imam malce depresiven dan, kajti zjutraj sem se zbudila v solzah. tlačila me je mora, da so mi oba otroka vzel ,ker je oče alkoholik…bedno… sam, danes ko se spomnim tega, se mi že solze ulijejo…. sj lepo skrbim zanju, sam iskreno me je strah, da bi ju zgubla… ;((
res grozna mora…tok mi je blo zjutraj težko, da ju sploh nisem v vrtec peljala in skupaj dan preživljamo z igranjemm, ker sem danes brez obveznosti… 🙂
do nasljednjič LP::::
Hm, v otroštvu zapostavljan otrok, vsled teh razmer kaj težko zraste v resno in odgovorno osebo, ki bi mogla v vsej polnosti dajati ali prejemati ljubezen. pa naj bo to med partnerjema ali v navezi mati otrok. bbbaby , malo mi je dalo misliti, vaše kričeče pisanje, velikih črk; otroka sta mi vse ….. in nenazadnje, da ste jih danes, ko se slabo počutite “privezali ” nase, da bosta predelovala vaše depresivno stanje. Jih potrebujete vi ali onadva vas ?? Tu bi izrazil skrb , da nebi otroka še vnaprej bila vaša čustvena partnerja, kar definitivno drži, še posebno ker se ne morete potrjevati ob partnerju, ki ga ni. Ravno zadnjič sem mal znanje osveževal o ; depresivna mati in odsotni oče, kjer se lepo vidi pripisovanje, dodeljevanje vlog.
Verjamem, da vas je strah in groza, da nebi ostali brez otrok, ampak kje je tu tehtna osnova, če ste ljubeča mati in oče ne živi z vami. To izvira iz otroštva in nepredelanih stvari s starši in tudi ob partnerju niste mogli zdržati in tudi sedaj ne zmorete, čeprav ne pije, pač ker ob njem podoživljate vso tisto grozo in nepredelane stvari iz otroštva. On vam to vzbuja, v njem čist podzavestno začutite starše in tisti jok, nemoč, jezo, …. bi morali začeti v konstruktivni obliki vračati staršem, ker le ob tem bi začeli z zdravljenjem rane, ki je čedalje večja. Precej nedopustno pa je, da v to vpletate svoja otroka. Depresija namreč ni nič drugega kot pomanjkanje samopodobe, samozavesti in ljubezni do sebe, ter je tudi le kup potlačene jeze, ki je ne zmoremo nameniti kamor paše.
Zmogli se boste postaviti zase, stopiti na pravo pot in dati dobro popotnico Vašim otrokom. Vi in otroka si zaslužite to.
Srečno
pozdravljeni,
mogoče imate prav. sem depresivna in vsaj malo nesamozavestna. ja, v otroštvu sem imela premalo pozornosti, vendar sem s tem soočila starša in sta se oba strinjala s tem.
kar se pa moje more tiče, pa sem enostavno rabila tisti dan, da smo skupaj. svoje “depresije” jima ne kažem in se ne jočem pred njima,kregam, karkoli… preživeli smo odličen dan skupaj! oba sta med tednom vajena, da se zjutraj zbudimo, mal pocrkljamo in šibamo v vrtec… pač, tokrat je prišlo do spremembe, ki sta je bila vesela. sama imam sestro, prijatelje, ki se jim zaupam in mi pomagajo, prav tako staršem, s katerim sem sedaj še bolj povezana, kot kadarkoli prej. v sebi ne tlačim nobene jeze, ker sem jo že vso sprostila… globoko v sebi sem bila zelo jezna takrat, ko sem živela z alkoholikom, ko sem morala vse to trpeti od poniževanj naprej… ko sem temu konec naredila, sem se z njim pogovorila in mu vse povedala, ker me je tiščalo v seb. čeprav že velikokrat poprej, pa nikoli ni tega videl, da je to res počel.
spet me čaka polno predavanj in ne bom morala biti toliko s otrokoma, zato mi je tudi malo težko, oziroma hudo… dopoldneve bomo že skupaj, popoldne pa bom skoz odsotna, zato pa mi je pasalo, da smo skupaj… kar se pa tiče velikih črk??? pa sploh ne vem kaj naj komentiram… ja, res sta mi vse, in ju imam zelo rada…. nočem očeta nadomeščati, ker pride skoraj vsakodnevno k njima na obisk in se imamo lepo skupaj in otroka uživata. tudi on jima postavlja meje in ju skuša česa naučiti (vedenja,itd.,,,) srečno tudi vam!