partner ali otrok
Neja, če imaš rad otroka ne pomeni, da nimaš rad partnerja. Tudi nimamo partnerja zato, da dobimo otroke.
In navsezadnje je moje mnenje o tvoji uganki, da najprej poskrbimo za povsem nemočnega, se pravi otroka. Če si mu že dal življenje je tvoja dolžnost poskrbeti, da bo zdravo in srečno.
Moj mož pa dodaja, da bi nikakor ne dopustil, da bi najprej rešil sebe in otroka prepustil npr. morskemu psu, četudi ne bi bil njegov. Pravijo, da moraš imeti sebe rad, da imaš lahko rad druge. Ali se imaš lahko, če zavestno pustiš del sebe pogubiti? In otrok to je!
kakšno bedasto razmišljanje!!!!!!!!!!!!!!
imam rada otroka in moža in mož mi je namerno naredil otroka, kar ne pomeni, da sem ga izkoristila in da imam sedaj rada samo otroka. rekla bom tako, kot že nekdo : otrok je krona ljubezni, o vzrokih in posledicah pa se govori v izjemnih primerih, kakršen je najbrž tvoj!
imam prijateljico, ki je bila nekoč na tem vprašanju, kot ti : ali otrok ali partner.
odločila se je za otroka in splet naravnih in nenaravnih okoliščin je nanesel tako, da ima danes oba in oba ima zeeeeeeelooooooo rada!!!!!!!!!!!!!!!!
Samo nekaj. To vprasanje je v bistvu oklescena verzija primera razlicnih kulturnih miselnisti, ki gre takole:
Ste moski na bregu. Deroca reka odplakne vaso mater, zeno in otroka. Lahko resite le enega, oziroma lahko podate roko le enemu.
Ko se je to vprasanje pojavilo med evropejci (krscanska kultura), je vecina odgovorila, da bi resila otroka.
Nato pa se pojavi Indijec, ki rece : “Resil bi mater, ki me je rodila in prezivljala , da sem postal to kar sem, zatorej gre zahvala moji materi, resil bi njo. Ker sem moski, pa bom ze poskrbel za novo zeno, ter novega otroka.”
Krscanska miselnost je taka, da je otrok zmeraj na prvem mestu.
Sicer pa moje misljenje je, ce zdruzimo obe zgodbici, moski bi resil mater, zenska otroka (ki bi ji lahko v znek hvaleznosti, ko odraste, vrnil uslugo), zatorej sledi, da bi se mogli moski in zenske nauciti sami plavat in ne cakat da jih drugi ven potegne 🙂
vidim da ste se kar lepo razpisali,
naj zakljucim temo, ker vidim da nikamor ne pelje,
le kaj si mora misliti vaš partner, me prav zanima, vprašajte ga.
On katerega ste imele rade, ljubile ste ga, z njim ste si delile dobro
in slabo, mora na koncu ostati v kletki-vas nič ne peče vest, ali pa ga niste
imele dovolj rade. Tudi meni se smili majhno dete, ki ga imam rada, ampak
moza imam raje-kar mi je logično.
Najprej sem imela rada moza, potem otrok, kajti moz je prišel za otrokom.
Neja, take teme najbrž ne boš na hitro zaključila. Moža sem ravnokar vprašala – tvoj izziv pač – vprašal me je, če se mi je zmešalo, saj je čisto logično, da ne bi nikoli otroka pustil kjerkoli, saj raje umre in nikoli ne bi drugačnega ravnanja odpustil ne meni in ne sebi. Hvala bogu za takšnega človeka,ki ga imam ob sebi.
Ljuba deklica ,le kaj bo s tabo , ce te ta tvoj tako “ljubljeni” moz nekega dne zapusti zaradi druge ali pa recimo zaradi spoznanja , da slepo visenje na partnerju morda le ni tista prava ljubezen !
Preostala ti bo se edinole proslula vrv!
In se tole : z mozem sva skupaj ze 20 let, pa sva prisla do spoznanja, da naju je najbolj povezala in utrdila v medsebojni ljubezni ravno skupna skrb za zivljenje najinega otroka !
Število obiskov tu gor me je presenetilo, zato sem
si moral tole vse ogledati.
Neja dam ti prav, jaz bi imel tako ženo. Ena je rekla da je skupaj z mozem
20 let pa da ju je ljubezen do otroka zblizala.
No to je to, če ne bi bilo otroka pa ne bi mogla skupaj sploh ziveti.Ali se temu
sploh lahko reče ljubezen.???????????????????????
Neja pošlji mi svoj mail.
Uros, sporocila je potrebno natancno prebrati , ce naj jih komentiramo!Ker vsebujejo kljucne besedice (npr. SVA in NAJBOLJ – kar pomeni “ravno to med drugim” in STRAH ),brez katerih bi sicer povedano lahko imelo drugacen pomen !
Preberi se enkrat !
Sicer pa , ce mi z mozem ne bi bilo ziveti , mislis, da bi izobrazena, samostojna, zaposlena zenska zdrzala z njim 20 let ?
Upam, da nihče med vami ni bil kdaj v taki situaciji, ko se je moral odločati med otrokom ali partnerjem.
Čeprav mislim, da je tako provokativno vprašanje Neja zastavila nalašč, vsake toliko časa malce podreza z kakšnim sporočilcem, da ne bi prehitro odnehali. Po moje bi večina ljudi rešila otroke, nekaj bi bilo takih, ki bi se odločili za partnerje, nekaj takih, ki bi se iz luknje potegnili, tako da bi žrtvovali otroka in mogoče kakšen tak, ki bi v luknjo vrgel še vrv. Jaz bi vrv privezala za tisto močno drevo, ki raste točno ob luknji in se vrgla morskemu psu v gobec, potem pa upala da se rešita oba otrok in mož in da se bom morskemu psu zdela skrajno neokusna ter seveda, da mož ne bo odvezal vrvi in jo vrgel v luknjo:))
Neja, ko berem tvoje komentarje mi gre kar malo na bruhanje. Pomislim, kako ubogi bodo tvoji otroci (ce jih bos sploh kdaj imela), saj jim ti kot stars ne bos pripravljena ponuditi resitev v primeru, da se gre za zivljenje, ce je v tistem trenutku na tehtnici zivljenje otrok ali moza. Take situacije pa se v zivljenju prav lahko dogodijo.
Zamisli si, da bi ti in tvoj oce visela na eni tanki veji nad prepadam, mati pa bi pomislila, no ja: otrok je posledica ljubezni, ne pa vzrok, in bi ti pomagala po prepadu navzdol, da bi resila tvojega oceta in potem, po tvoji smrti bi imela itak lahko drugega otroka namesto tebe, a ne.
BLJAK, Neja !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!1
Pa je za dodati!
Samo moji otroci so res moji, moja kri, moja žlahta. Z ženo sva dva partnerja ki se razumeta ali pa ne. Kakor kdo. Lahko me tudi zamenja ali pusti, pa mi s tem ne bo nikoli vzela otrok, oziroma dejstva da so moji in da jih ljubim bolj kot cel svet.
Pa tudi če bi v tej kruti situaciji rešil njo, mi tega nebi nikoli odpustila.
Malo preveč ste opljuvali Nejo. Saj je samo postavila vprašanje in povedala svoje mnenje. Če je napačno, se bo pa kasneje, ko bo imela svoje otroke, mogoče premislila, saj se celo življenje učimo, a ne? Nekateri ste celo še izpeljali psihološki profil na osnovi njenega imena???
Kako pa je kdo lahko tako zelo prepričan, kako bi odreagiral v neki skrajni situaciji? Mislim, da kdor to tako točno ve, se malo precenjuje!!! Bolj primerno je govoriti o tem, kako bi si želeli odreagirati.
In še glede samega vprašanja. Je vse preveč hipotetično, da bi imelo praktičen smisel. Sam se ne morem kar tako, razumsko, odločiti med partnerko in otroki, pa lahko zdaj popljuvate še mene. Vse preveč jih imam rad vse skupaj, da bi lahko dal pričakovani odgovor. Sicer pa si lahko izmislim še sto podobnih nesmiselnih etično-moralnih vprašanj, pa da vidimo, kaj boste povedali.
Pridete v vrtec po svojega otroka. Zagledate bombo, ki bo eksplodirala čez eno minuto. Zaradi spleta okoliščin lahko rešite svojega otroka, ostalih 50 pa ne. Ali pa obratno. Kaj boste storili?
Enako kot zgoraj, le da vašega otroka ni zraven. Je pa namesto njega otrok vaše najboljše prijateljice.
In najboljše za konec: Namesto partnerja se v luknji iz Nejinega primera nahaja vaš drugi otrok. Kaj zdaj?
Berem odgovore na Nejino vprašanje in moram reči, da se mi nekateri tukaj kar malo smilite. Ker tako nerazumevanje in obsojanje Neje (da je trčena, da si ne zasluži imeti otrok, da bi imel mož prav če bi jo zapustil,…) je po mojem mnenju posledica tega, da nikoli niste izkusili prave ljubezni do partnerja. Ali ste kdaj čutili, da sta z možem/ženo eno, da sta del celote? Ali ste se mu popolnoma predali, ga ljubili neskončno, najbolj na svetu, čeprav ni vaše krvi? Mislim, da tisti, ko so kdaj tako čutili, Neje ne bi obsojali. Morda se z njo ne bi strinjali, morda bi oni ravnali drugače in rešili otroka, vendar pa mislim da bi Nejino stališče lahko vsaj razumeli.