Lep pozdrav!
Stara sem 25 let in že 9 let hodim z enako starim fantom. Sedaj oba končujeva študij. Z najinim odnosom je vse v redu razen ene stvari. Že približno pet let mi fant, če pogovor nanese ali pa sama načnem to temo pravi, da bova šla enkrat narazen in da se bova mogoče kdaj v prihodnosti spet našla. On to utemeljuje s tem, da se še ni izživel, da bi rad imel še več žensk, ko pa se bo enkrat poročil, bo to za vedno. On temu pravi odkritosrčnost in da mi ne laže. Res pa je, da imava takšen odnos, da si v bistvu vedno vse poveva. Torej nobenih skrivnosti. V to verjamem in mu to tudi sama vračam. Že 9 let sva si zvesta in še nikoli nisva imela kakšnega večjega nesporazuma, vsaj ne takšnega, ki ga ne bi mogla v nekaj minutah razrešiti. V bistvu se ujemava v vsem, v zanimanjih, nagnjenjih, pogledu na svet…, razen v eni, a zelo pomembni stvari.
Letos bova oba diplomirala, njega sicer čaka še vojska, in jaz sem počasi začela razmišljati o otrocih, poroki, domu, za kar imava tudi finančne možnosti. Resneje to sicer vsaj še leto do dve ne pride v poštev (vojska, pripravništvo, strokovni izpit), a mene malo skrbi. Ali je kaj narobe z mano ali z njim in ali se bova sedaj kar razšla, ko bi v bistvu morala začeti uživati skupaj v najpomembnejših stvareh.
Vem, da je pismo malo zmedeno, a vseeno prosim za komentar. Hvala, Jana.

Spoštovana Jana!

Ali vam ni še nikoli in zakaj prišla v zavest podobna misel, namreč, da bi se bilo prijetno malce izživeti, da bi lahko kasneje prenašali enoličnost zakona? Predstavljajte si, kako bi se vajin odnos v tem primeru razvijak, domnevam, da slabo.
Pretehtajte možnost, da je vaš partner dejansko nasičen z vajinim odnosom in da se boji neke trajne omejitve in se lahko nevede od vas odvrača. Vsekakor sta skupaj dobo, po kateri se mnogi zakonski pari že razvezujejo. Vse le ni tako črno! Poprašajte se po željah, kakšne izkušnje si pravzaprav vaš partner želi in jih poskusite udejanjiti že v vajinem odnosu.

Draga Jana,

Dovoli, da te tikam. Prebral sem tvoje pismo in se spomnil na mojo zgodbo. Tudi jaz sem pred kakimi dvemi meseci iskal pomoč preko tega foruma. Star sem 27 let. Pred 6 meseci me je pustila dekle, s katero sva hodila 8 let. Veliko sva razmišljala o skupnem življenju, družini, otrocih…Ona je tvojih let, pred slabim mesecem je dopolnila 26 let. Dekleta začno pri teh letih razmišljati o materinstvu…,no vsaj mislil sem tako. Prišel je dan, ko mi je rekla, da vidi mene le kot prijatelja, da želi biti ponovno zaljubljena, in sicer v starejšega moškega. V trenutku se mi je sesulo pred očmi vse. Zaročni izlet, zaročni prstan, obljube… vse se je podrlo. Mislil sem, da jo poznam, pa vendar…Danes poskušam sliko pogledati z realne plati. Zaradi družinskih problemov je bila vedno navezana le na mamo. Očeta ni imela nikoli ob strani, zato je verjetno tudi začutila potrebo po starejšemu moškemu. Vidim, da bi se morala veliko več pogovarjati. Objemanje in stiskanje se razblini kot mehurček. Oba imava univerzitetno izobrazbo, vendar ob nastopu malo večjega problema je najina zveza razpadla. Velikokrat sva odprta vprašanja pustila nerešena, nisem se hotel prepirati. Danes vidim, da je to bila glavna napaka. Pogovori se s fantom, pridi stvari do dna. Če se bo pogovoru izmikal, vztrajaj, ne popusti.
Želim ti veliko sreče.
Marko

Kar partner govori, to verjetno tudi misli. In če tako misli, potem ne bo pristal na družino, če pa bo, bo pa nezadovoljen itd…

Moj predlog:
– odveži ga vseh obveznosti, povej mu, da je prost, da ga sicer imaš rada, da ga pa nočeš omenjevati, skratka daj mu možnost naj se izživi, če sta skupaj, se odseli, in mu tudi povej da lahko, če hoče, še vedno računa na tebe čez kakih 6 mesecev, ko se bo “izživel”.

Verjeten scenarij:
– nekaj časa bo užival samsko življenje, preizkusil nekaj žensk, potem pa se ves skrušen vrnil, ker bo spoznal, da ima resnično rad samo tebe, seks brez ljubenzi pa mu nič ne pomeni…

Obstajajo še drugi scenariji, po katerih ti bo pač ušel, vendar če je tako, ti bo ušel v v sakem primeru.

V času njegove svobode si seveda svobodna tudi ti. Ne počni ničesar samo zato, da bi morda vrnila partnerju v enaki meri, ampak delaj samo tisto kar čutiš da je prav.

Draga Jana, pri mojih starših je bila zelo podobna zgodba: sošolca celo osnovno šolo in celo srednjo šolo, začela hodit skupaj v 1. letniku srednje šole, poročila sta se pri triindvajsetih, kmalu sem se rodila še jaz, oči je šel v vojsko, ko je prišel nazaj sem bila stara dve leti, on pa si je dobil eno 17 let staro deklico in šel.

Očitno imajo moški večjo potrebo po tem, “da se znorijo” kot ženske, in si to pravico tudi vzamejo. Stvar je v tem, da tudi ženske to potrebujemo, vendar zaradi vzgoje in vsega tega tradicionalnega sranja s katerim nas še vedno šopajo, te želje zatremo in smo lepo pridne in zveste in čakamo kdaj bo naše moške srečala pamet.

Začenjati skupno pot v takšni situaciji je, s tvoje strani, neodgovorno. Čez čas ti bo lahko rekel, da se nimaš kaj pritoževati, če si je omislil skok čez plot, saj ti je povedal, da se mora znoreti. Na tvojem mestu ne bi reskirala.

Lahko se pridružim menjem, ki so jih že pred mano napisali moški – pusti ga naj se znori, vendar ne zato, da boš sedela doma in pretakala solze, pa upala, da bo čez pol leta prišel nazaj. Tudi sama pojdi v družbo, zabavaj se in videla boš, da onstran tvojega plota obstaja še in še sočne trave. Potem se boš lahko sama odločila ali je res on tisti pravi.

Srečno!