Partner
Pozdravljeni.
Znasla sem se v situaciji, v kateri nisem nikoli zelela pristati…
Pred leti sem spoznala moskega za katerega sem naredila vse, res vse! nisem pa opazila da ima resne tezave, saj ko si zaljubljen marsicesa preprosto ne vidis.. Vsi ga imajo tako radi, ko bi le vedeli kaksen je v resniici. GNOJ
Letos sva dobila otroka, v nosecnosti je slo vse samo navzdol, zacel je piti vsak dan, se drogirati, nehal placevati poloznic, ratal brezobrazen, zaljiv, da sem potrata casa ze od prvega dne, on je postal vse najhujs kar bi lahko cloveku predpisal. Vse sem ga prosila, tudi da naj gre po pomoc, ampak je vse odklonil, niti se noce pogovoriti o tem, kar nadaljuje s tem.. On ne vidi problema v njemu, ampak da sem pa mogoce jaz tezava in moje obnasanje, kako se pa naj obnasam po vseh teh stvareh ki sem jih delezna ze skoraj vsak kurcev dan?
Niti se ne posveca otroku, vsak vecer pride zelo pozno domov, pijan, vcasih zadrogiran, niti ne spi vec v isti postelji, kaj narediti?
Prosila sem ga da se izseli, saj si jaz ne zasluzim tega kaj pa se le otrok da bo v tem odrascu. Zal sem izbrala slabega partnerja in oceta, za vedno se bom po glavi tepla, ampak sem vsaj nekaj lepega dobila za kar mi ne bo nikoli zal.
Vsak dan zaspim v solzah, in pocasi dojemam da mi to zelo skodi, saj sem ze tako zivcna da me je strah da mi ga bo vsak cas odpelalo. Se sama ne morem verjeti da sem bila sploh mocna tako da mi ga se ni odpelalo… Vidim da sem do vseh cist nastronjena, ne upam skoraj nobenemu povedati kaj se dogaja, niti mojim doma, saj jih bo to zelo prizadelo ker so ga imeli skos v lepi luci…
Spoštovani Surp90,
živite z osebo, ki ima očitne težave z zasvojenostmi (alkoholizem, droge), poleg tega nad vami vrši tudi psihično nasilje, poniževanje, ustrahovanje. Zavrača vas in otroka, odnos je poln nasilja in strahu, vi pa se sprašujete, kaj narediti. Pojdimo po vrsti.
Pravite, da niste opazili, da ima partner resne težave. To ni toliko nenavadno ali redko, prej nasprotno, kolikor je oseba že iz preteklosti vajena podobnega vzdušja, manipulacij, kar nevede spregleda za ceno sprejetosti, zaželenosti, pomembnosti. Vse bi dali, da bi vas imel rad. Čeprav so bile manipulacije in nesprejemljivo vedenje vašega partnerja že vseskozi prisotni, so bili občutki zaljubljenosti, naklonjenosti močnejši. Milni mehurček je počil in zdaj vse jasno vidite. Še več, zdi se vam kot nočna mora, saj ravno tega niste želeli. Ravno takšnega življenja niste nikoli hoteli. Koliko so vam trenutne domače razmere že poznane? Strah, jeza, zavrnitve, poniževanje, sramotenje, kritiziranje? Kakšen je vaš odnos z materjo, očetom? Zopet ste v hudi stiski, poskrbeti morate še za otroka, a že vam je dovolj hudo, da bi sploh jasno razmišljali.
Morate vedeti, da ljudje, ki so zasvojeni, uporabljajo različne obrambe: zanikanje (»On ne vidi problema v njemu«, »je vse odklonil«), racionalizacijo in projekcijo (»da sem pa mogoce jaz tezava in moje obnasanje«), so mojstri manipulacij (neverjetno prepričljivi), idr. Za zdravljenje zasvojenosti je neizbežno zdravljenje v ustanovi (s tem se ukvarjajo razna društva, zdravstvo), saj vaš partner sam od sebe ne bo prenehal, ker s substancami blaži svoje stiske (čeprav te v resnici še vedno niso rešene, le prekrite). Nekaterim, ne vsem, zadostuje že, da se jih postavi pred dejstvo, ultimativno, jasno in odločno. Predvsem tistim, ki jim je mar za družino, otroke, službo. Nadaljnji odnosi se bodo sicer samo še stopnjevali, prav tako prepiri, jeza, nasilje, in se brez vnosa sprememb, trdnih odločitev samo od sebe ne bo spremenilo nič. V tem primeru boste morali poskrbeti zase in za otroka. Svetujem vam, da se najprej otresete krivde in očitkov za trenutno stanje/odnose, saj si s tem kratite dragoceno energijo. Nihče ni kriv. Ta situacija prinaša priložnost, da se naučite postaviti zase. Kako odgovorno boste ravnali, se bo še pokazalo. Vsak nosi svoj del odgovornosti. Življenje, polno laži, manipulacij, jeze in strahu, si nihče ne zasluži. Vztrajati v odnosih, v katerih človek ne more biti ljubljen, je brezupno. Razmišljati boste morali v smeri, da sebi in otroku zagotovite varno okolje za nadaljnje življenje (tukaj ali drugje). Da boste lahko premišljeno naredili naslednje korake, bi vam svetovala terapevtsko podporo, podporo bližnjih, ljudi, ki jim zaupate, da si okrepite lastno zaupanje vase, prepričanost v svoje odločitve, razumevanje, zakaj se vam dogajajo stvari, ki jih živite, da ovrednotite področja, odnose in občutke, ki jih podzavestno ponavljate in podoživljate. Dokler se resnica skriva, ta živi naprej (»ne upam skoraj nobenemu povedati kaj se dogaja, niti mojim doma«). Ni razloga za sram, nimate se česa sramovati, nimate si kaj očitati. In dokler ne boste o resničnih razmerah doma spregovorili z ljudmi, ki so vam lahko v oporo, ne bo možno nanje vplivati. To je potem vaša zavestna odločitev (zanikanje) in se lahko jezite le nase. Običajno je resnica ta, da vsi že vse vedo, čeprav človek misli, da ne. Zato kar pogumno. Ko bo odločitev dokončno dozorela, boste vedeli, kaj in kako. Srečno.
Razumem.
Jaz sem v taki situaciji ze 12 let.prejsni teden mu je 11 letni otrok pomagal bruhati ker mu jaz nisem.
Sem pa jaz kriva za vse in zaradi je postal to.To mi non stop govori in da nima od mene podpore.
Od doma pa ne bo sel bo raje vse ubil in zazgal.Po vsem tsm je pa se brez sluzbe in sama z minimalno placo vse placujem in sem ze 2 leti na antidrepresivih.Placuje pa tudi nic.
Ni nobenega pametnega nasveta.Ko se enkrat znajdes v taki situaciji je tezko in vecina bo rrkla zakaj pa ne resisi, napodi ga….a ni zmeri tako lahko.Rabis veliko volje in opustiti tisti kaj pa ce bo bolje, mogoce bo pa zdej res bolje…..Ne bo.Nikoli vec
Pozdravljena,
sicer nikoli ničesar ne komentiram, a tako zelo se v tej zgodbi prepoznam, da ne morem biti tiho. Bila sem v podobni situaciji, ki jo imaš sama. Nekaj časa sem trpela in sedaj eno leto živim sama z otrokom. Majhnim otrokom. Če bi imela to pamet takrat, bi odšla takoj. Veš zakaj? Zamudila sem vse tiste trenutke s svojim otrokom, ko sem se ukvarja z GNOJEM. Namesto, da bi se posvečala otroku, sem razmišljala kako naj rešim njega. Škoda časa! Nikoli se ne bo spremenil in se tudi do danes ni. Živim sama v najemniškem stanovanju, kar sicer težko plačujem in mi redko ostane nek extra denar, ampak sem pa vesela. Vesela, da imam otroka, da sva na varnem, da sva srečna in da imava en drugega. Brez stresa, brez joka, brez žalosti, brez obupa, brez teh negativnih stvari. Ne bom lagala, težko ti bo. A ta teža, ne bo trajala dolgo. Poskrbi zase in za otroka, bolje, kot sem to storila jaz. Naredi konec prej, kot sem ga jaz. Ker ko boš enkrat zagledala, kako tvoj otrok hitro raste, ti bo žal za vsako sekundo, ki si jo namenila partnerju in tega ni znal cenit.
Pošiljam ti goro objemov in vrjamem, da ti bo uspelo!
Wow… tole je identično moji zgodbi, samo da moj bivši ni kadil…. začelo se je top, kasneje je pa vse sam padalo, nakoncu mi je pogledal v oci, reko da me je prevaral in tu se je za mene vse končano. Spakirala sem mu stvari pa je letel. Pri 20 sem ostala sama z 2 letnim otrokom… mi je zal da sma sla narazen? Ni. Se isti dan ko sva zakljucla, se mi je odvalil en tezek velik kamen od srca, koncno nisem vec obremenjena z njim, koncno mam svobodo in delam kar želim, brez skrbi da bi potem bla vse najslabse. Draga mami, pojdi, dokler se lahko, veliko srece ti zelim❤️
Spoštovana,
Razumem Vas in vem kako se počutite. Niste krivi Vi, kriv je on, niste mogli vedet kakšen človek je v resnici dokler ni prišlo do resnega razmerja v katerem se vama je rodil otrok. Žal je vedno tako, da šele takrat ko se v družino rodi otrok spoznamo s kom v resnici smo, kakšnega partnerja smo izbrali, saj je potrebno pokazati veliko odgovornosti in ljubezni. Za alkohol in droge žal ni izhoda, če človek tega sam močno ne želi. Vam priporočam, da od tega človeka grete stran, saj bo postajalo vedno hujše, lahko se stopnjuje v nasilje kar pa si verjetno tudi Vi ne želite, da bi prišlo do te točke. Pojdite na Csd na skrivaj in povejte kaj se dogaja, če je le možno tudi prinesite s seboj kakšne dokaze glede njegovega početja in obnašanja,saj včasih na besedo ne verjamejo. Ko bo to urejeno, ne boste več v skrbeh, bo se našel primeren partner in nekdo, ki mu bo mar za Vas in vašega otročka. Ne obupat, Vi niste nicesar krivi, otroku posvecajte čas in če je le možno ne dopustite, da otrok to doživlja in začuti.
Pa vse dobro Vam želim.
Zorganiziraj se, najdi si svoj prostor in prostor za otroka vnaprej (ustrezno uredi bivalne pogoje), zbiraj dokaze (žalostno, ampak vse ti bo.prav prišlo). Fotografiraj, snemaj, shranjuj njegova sporočila, objave na socialnih omrežjih. Če ima otrok težave, snemaj težave. Poskrbi, da vse kar se dogovorita, da imaš priče oz. pomaga če nekdo ve za tako obnašanje, ker boš kasneje potrebovala priče.
Ko boš imela dovolj “dokazov” oz.vsaj nekaj, pojdi na CSD, kjer se naredi zapisnik o nasilju, potem na policijo za kazensko ovadbo (nujno potrebno!), pred tem si najdi dobrega odvetnika (boljšega kot on, pripada ti brezplacna pravna pomoč), potem vložiš takoj predlog za dodelitev skrbništva in sočasno.predlog za stike pod nadzorom (začasna odredba). Je težko, ampak spelji po hitrem postopku. Vsi ti bodo govorili, da se stvari niso zgodile, pripravi se na to, imej dokaze.
Vso srečo
Draga Surp90
Verjamem da je težko povedati staršem ali prijateljem,ker se obtožuješ da si ti kriva za nastalo situacijo.
Ampak vedi da vsak normalen starš želi svojim otrokom samo dobro in da če se pogovoriš z njimi te bodo razumeli ter podprli,saj je govora tudi o njihovem vnuku/vnukici.
Pa tudi tisti pravi prijatelji ti bodo stali ob strani in te razumeli. Če niso takšni,niso vredni tvojega ptijateljstva.
In verjemi ljudje se ne spremenijo razen če imajo sami željo po tem. Ti ne boš spremenila njega,pa mu lahko rečeš karkoli. In ker sam nima želje in je zanj to vse ok…je edino prav da se razideta.
Želim ti vse dobro in da uspeš zaživet na novo brez skrbi.
Lp
Spoštovana avtorica in ostale ženske. Bila sem žrtev nasilja in moja zgodba je pretresljiva, travmatična in je ne bi opisovala, začela pa se je točno tako kot avtorica opisuje svojo zgodbo. Poznam občutek, poznam kaj doživljaš zato si bom vzela to pravico, da napišem nekaj besed. Ne se slepiti, da bo bolje, ker NE bo!! Da bi se spremenil bi bil to neverjeten čudež. Problem je, da se prav ti zlobneži počutijo žrtve in to je njegov prirojen vzorec. Da bi spremenil mišljenje je zelo malo možnosti, če sploh ne ve, da kaj počne narobe. Pusti čustva na stran in poglej njegovo družino, že v tej družini je nekaj hudo narobe. Če živiš vse življenje v družini, kjer so napačna vzgoja in alkoholizem stalnica, se oseba niti zavedati ne more, da to kar počne ni prav. Največja napaka pa je, če misliš, da boš ti njega spremenila. Nihče ne more nikogar spremeniti razen vsak zgolj sebe. Sedaj doživljaš psihično nasilje, kolikokrat si že doživela fizično nasilje? Tega nisi napisala, vendar sem v dvomih, da se to ni zgodilo. V večini primerov je prisotno tudi fizično nasilje. Če še ni pa še bo. Največjo napako, ki jo počnemo je, da skrivamo pred drugimi, da doživljamo nasilje. Napaka, ki je marsikatero žensko stalo življenja. Pomisli, kakošne vzorce bo tvoj otrok pobral od svojega očeta. Mar res privoščiš svojemu otroku travme, ki se kasneje v odrasli dobi na otroku pokažejo v življenju. Se sploh zavedaš kakšno bolečino ima otrok, ko odraste v sebi in to zaradi očeta pijanca? Pomislite ženske koliko škode delate svojim otrokom, ko živite in vstrajate s takšnim očetom. Pomislite kaj počnete sebi, mar si res ne zaslužite ljubezni? To kar imate ni ljubezen!! Jaz sem z otrokom zbežala, po 5 letih mučenja in ja danes, ko je otrok odrasel in ima zaradi tega težave. Odšla sem in nisem imela kam. Danes obstajajo institucije, ki vam pomagajo ( varne hiše, materinski domovi….). Če že sebe ne cenite vsaj na otroke pomislite! Otrok mu je pomagal bruhati. Draga mama, a si se takrat vprašala o otrokovem počutju??? Oprosti zate pa nimam besed. Prevzamite odgovornost nad svojim življenjem in s tem rešite otroke. Otroci zmeraj vedo kaj se dogaja, pa lahko še tako prikrivamo in ne glede na to koliko so otroci stari!!!
Pozdravljena, vedno le berem in ne komentiram. Tu pa moram… Prezivela 3 leta trpincenja (pri meni psihicno in fizicno nasilje), bila ze dogovorjena za odhod v varno hiso, razmisljala sem celo o tem da zadevo koncam tako, da ga naslednjic ko se name spravi fizicno ubije (zakoljem, zastrupim 🤷♀️ – seveda nimam dovolj poguma, da bi to zares naredila). Bila sem obupana. Nakar zvem, da me je se prevaral z neko smrkljo. Stvari so se mi v sekundi sestavile, padla je odlocitev, GREVA (z 2 letnikom). Prosil me je na kolenih. Od takrat naprej jento drug človek, ampak je začutil mojo odločnost, da se jento zame končalo in je vedel, da je to sedaj to. Bila sem tako dalec, da sem, po tem ko mi je grozil, da me bo ubil, sama prinesla noz in rekla, da ce ima jajca naj izvoli, samo da se resim tega zivljenja in da se otrok resi takega oceta (neracionalno, ampak, spet dokazuje kako dalec me je situacija pripeljala). Uglaunem, postavi ga pred dejstvo, ko bos dovolj mocna in prepričana vase. Potem pa pri tem vztrajaj. Ce je vsaj malo druzinski clovek se bo poskusil spremeniti. Ce ne… Vrjemi, tako breme bos odlozila iz svojih ramen, da bos poletela. Zelim ti vso moc tega sveta. Posiljam ti vso pozitivno energijo, ki jo premorem. Drzi se. Srecno ❤️❤️❤️
..kaj če bi se prenehale obnašati kot žrtve in poskrbele za otroke, ki si te situacije, za razliko od vas, niso izbrali. Da niste vedele (kar je neverjetno) ali niste želele vedeti, ni noben izgovor, da pa sedaj to dopuščate in ne prevzamete nobene odgovornost za svoje izbire..Meni se zdi bolj verjetno, da sta prej popivala skupaj, on pa po tvojem porodu ni nehal. Malo dvomim, da sta se srečala v knjižnici in skupaj obiskovala šolo kvačkanja, po porodu pa je možakar naletel na viski in to je postalo njegovo življenje..
Ali pa res delate otroke z ljudmi, ki jih sploh ne poznate, kar je zopet vaša odgovornost in kar se vam dogaja je logična posledica takšne odločitve. Poišči službo, stanovanje, otroka na daj varno..potem pa rešuj svoje partnerstvo, če želiš – čeravno naj bi bil tvoj partner gnoj, če prav razumem..
Splošno: Prenehajte govoriti ljudem, da niso krivi. Dojemanje krivde in odgovornosti je pomembno za razumevanje vzročnih povezav med dogodki. Če ni ona nič kriva, se ji lahko to ponovi. Še sama je bila dovolj pametna, da je napisala, da je zelo slabo izbrala. Bo lahko zato drugič bolje. Besedičenje o manipulacijah idr. je brezpredmetno, ker imamo samo eno plat zgodbe.
Specifično: Glede na ton zapisa, je verjetno, da ima ženska, ki to piše poporodne težave in potrebuje zdravniško pomoč. Piše, da je bilo pred nosečnostjo čudovito, sedaj pa je groza – torej je bila sprememba povezana z nosečnostjo. Piše še, da slabo spi in je neprestano pod stresom, kar vsaj nakazuje na depresijo. Svoje ravnanje morda upravičeno, morda neupravičeno opravičuje s partnerjevim. Predlagam, da obišče najprej svojega ginekologa in se o težavah pogovori z njim. Kar se pa težav z alkoholizmom tiče, so pa odgovornost alkoholika. Otroci in alkoholiki se ne mešajo dobro. Naj se zaupa staršem, pri čemer naj ne pričakuje, da ga bodo zaradi njegove odločitve imeli manj radi. Oseba bo pač vedno oče njenega otroka.
Glede besedišča: Vzajemno spoštovanje staršev je ključno za razvoj otroka. Otrok je plod dveh staršev in to razume. Če se o enem piše, da je gnoj, bo otrok to ponotranjil in del sebe dojemal kot gnoj. Starši bi se morali vzdržati tovrstnih označb, ko govorijo o drugem staršu svojega otroka, saj s tem posredno žalijo otroka.
Sem dozivela avanturo z enim tipom z Gorišnice, ki ma 3 tatooje na roki, ko je mel dojenčka doma in ženo. Hvaležna sem veselju, da nisem njegova žena da ne gledam kaj mamila in pijača delajo z njega pa še kurva se okoli ko ma 5minut časa. Drage dame izbrale ste si kar ste si, zdaj pa jim dajte oporo in potuho, in ne javkcajte kaki so. Drogeraša pustiš preden v peklu pristaneš z njim, ne rodiš mu otrok.
Svetujem da greste k psihiatru da razčisti z vami da tak tip ni vaše telo, da se ga lahko rešite takoj in omogočite otroku lepše življenje. Po želji!
Najprej se odloči ali bi želela rešiti zakon.
JA?
En mesec (celih 30 dni) mu lezi v rit. Delaj enako kot do sedaj, ampak bodi ekstra prijazna, kuhaj, pospravljal, ponudi masažo, lepo vprašaj, če bi šla na sprehod itd. Ne biti posiljeno prijazna seveda, ampak bodi taka do njega, kot si bila na začetku. Ne očitaj mu nič. Zadnji vikend si rezerviraj sebi in otroku hotel, toplice ali pojdi k staršem glede na to, da bo s5 karantena. Posedi pred sabo, ko bo trezen in ga vprašaj, če je opazil razliko. Itak jo bo. Povej mu, da je lahko vsak dan tako, če naredi nekaj zate in za otroka. Daj mu 50€ in reči, da mu daš cel vikend svobodo da se zlufta. Lahko pije, lahko se drogira, ampak od ponedeljka dalje odloži vse razvade (alkohol, travo, cigarete) in začne delat na zakonu. Ko te vpraša “kaj pa če ne” mu samo reči, da ti bi bila rada srečna, da želiš lep zgled za otroka in da se bosta o tem kako naprej pogovorila, ko se vrneš in ko se odloči kakšen zakon bi rad imel. Na ta način boš vedela kaj in če je pripravljen žrtvovati svoje razvade za družino. Če ni, potem ni vreden časa in mu lepo rečeš, da tako ne gre naprej in misliš, da je čas če zaživita malo narazen in delata na rešitvi vsak v svojem stanovanju. Tako imaš možnost videti kakšno je življenje brez njega in če je vredno ostati.
NE?
Najemi odvetnico(-ka) in se posvetuj kako najlažje iz zakona. Ko bo čas mu samo serviraš in dobiš denar, preživnino in še kaj.
lp