Partner
Vprašala vas bi nekaj v zvezi s prijateljem, s katerim sem skupaj že več kot 3 leta. Jaz sem stara 30 let in on nekaj čez.
Ko je nanesel pogovor na otroke, mi je (pošteno) odgovoril, da jih nima namena imeti pred štiridesetem. Takrat bom tudi jaz stara 36, 37 let. S tem se ne morem sprijaznit, čeprav v tem trenutku še ne bi imela otrok, pa vseeno ne mislim čakati še toliko let (8 ali več).
V bistvu me zanima, kako bi vi odreagirali, če vam bi partner pri tridesetih rekel, da še vsaj 7-8 let ne želi imeti otrok. Izjavil je, da želi še veliko prepotovati po svetu (ne nujno z mano, prav rad potuje sam) in se notranje umiriti. Mene je to, kljub temu, da trenutno ne načrtujem otrok, izjemno prizadelo in razmišljam o razhodu.
sevila,
morala se boš odločiti, če je to rekel brezbrižno potem gleda samo nase in je s tabo samo zaradi družbe, da ni sam.
Mogoče nepremišljen stavek ali popolnoma trezno razmišljanje, še enkrat ga vprašaj in mu povej, da ti ne misliš čakati, da boš stara 37 let. Počakaj da vidiš reakcijo. Če bo hladna in še vedno enaka, potem nima nevem kakšnih namenov s teboj. kako bo pa po 40? Ali si predsatvljaš žživljenje z njim???
primož
“Primož in forum o ljubezni. Pogovor o ljubezni, reševanje težav, zapletov, svetovanje, morda samo pogovor ali prijetna beseda, mogoče celo ….nikoli ne veš, če ne vprašaš.”
Zakaj zadusis vse z svojim odgovorom? Morda zato, ker si kao svetovalec, za ljubezenske tezave? To sem danes videl. Si ti svetovalec za ljubezenske tezave??? Kot strokovnjak na tem podrocju ali kaj?
Kako lahko svetujes, da ce si nekdo pac ne zeli otrok, pa nima namena biti z neko zensko? Od kje ti ta ideja?
** Bos to sploh objavil?? **
Razmisli pri sebi, koliko ti pomenijo otroci. Če se ti zdi življenje brez otrok prazno, potem on ni zate.
Za partnerstvo je najbolje, da imata oba podobne želje in veliko parov razmišlja kot on. Če pač takrat malo pred 40 ne rata, so pač brez otrok in ni to za njih nobena katastrofa.
Če se ti ne bi mogla sprijazniti s tem, raje ne računaj nanj.
Za take debate imava odprto svojo temo, da ne bomo vse povprek iskali in pisali.
primož
Sprašuješ za mnenje. Jaz osebno bi s partnerjem, ki ne bi hotel imeti otrok takoj prekinila, ker so mi otroci vedno zelo veliko pomenili. To pomeni, da če partner noče imeti otrok, se najina pogleda na življenje toliko razlikujeta, da si ne moreva graditi skupne prihodnosti, ker bi se sigurno razhajala tudi drugje, saj je meni družina na 1. mestu, njemu pa bi bila očitno na zadnjem.
Da ne bo pomote, bi pa vseeno ostala s partnerjem, ki bi si otroke želel, pa jih ne bi mogel imeti. Bi jih pa posvojila.
Hvala vam za odgovore. Želim vam malo pojasniti to glede otrok. On si želi imeti otroke, vendar ne pred štiridesetem. To mi je utemeljil z besedami, da otroci veliko zahtevajo in da on še ni pripravljen za to, ker si želi početi še veliko stvari.
Samo, njegova računica je zame malo prehuda, saj nimam namena imeti prvega otroka blizu štiridesetih.
Seveda pa se tudi meni ob vsem tem zastavlja vprašanje, na katerem mestu v njegovem življenju pa sem? To vprašanje se mi zastavlja tudi zato, ker imam občutek, da se obnaša kot najstnik.
Predlagam, da se najprej z njim resno pogovoriš in poveš tudi svoje želje. Nikakor pa ne smeš svojih želja potlačiti, da ti ne bo kdaj žal. Zavedaj se, da ni sam na svetu in da se svet ne vrti samo zaradi njega. če te ima rad bosta našla kompromis, ter skupno določila kdaj bosta imela otroke. če pa skupnega interesa ni bolj, da si poiščeš sorodno dušo, ker menim da si tako lahko srečejša. Ne misli, da je edini na svetu in da mu moraš v vseh stvareh ugoditi. Ni vredno, da trpiš.
Predvsem se ni vprašal, kaj bi pa ti rada! Njemu je to samoumevno, da če se je on tako odločil, da se tudi ti s tem strinjaš.
primož