Spoštovani!

Prosil bi za nasvet. Sem moški star 36 let, visok 190 cm in težak ca. 100kg, ki ima že nekaj časa težave z srcem.

Naj vam kronološko predstavim težave:

·Do 17 leta nisem nikoli vede,kaj je »srce«
·Na naboru za odhod k vojakom so mi na zdravniškem pregledu ugotovili
povišan krvni tlak (tlak se je gibal v vrednostih 90 – 100/ 130 – 140, 150).
·Po preiskavah v vojaški bolnici, sem dobil diagnozo hipertenzija levega
prekata
·Vojaško obveznost so mi prestavili za 3 leta.
·Nikoli prej pa tudi kasneje, ko sem hotel ugotoviti stanje v civilni bolnišnici
v zvezi z navedeno diagnozo, ni bilo ugotovljeno ali ta 100% drži.
·Kljub temu sem nekaj časa imel terapijo z medikamenti (Olivin)
·Kasneje sem opravil vojaško službo. Do starosti 27, 28 let nisem imel
nikakršnih težav.
·Po navedenih letih so se občasno začele težave, kot so nedefinirana
splošna fizična utrujenost, zbadanje pri scu, bolečine v levi roki katerim
kljub nekajkratnem obisku pri zdravniku nisem dajal večje pozornosti.
·L. 1998 so se težave stopnjevale do te mere, da sem bil na podlagi izmerjenega krvnega tlaka (100/ 140) poslan k internistu. Pri njem sem opravi preiskave (pregled ledvic, UZ srca, pregled krvi, vode, očesnega ozadja, periodično merjenje krvnega tlaka), ki pa niso dale jasne slike, saj so bili izvidi bp. Kljup temu sem zaradi rahlo povišane vrednosti krvnega tlaka začel terapijo z medikamenti (Tritace).
·Težave so se nadaljevale in stopnjevale do leta 1999, ko so se začele pojavljati motnje srčnega ritma v obliki zelo pogostih ekstrasistol, tahikardij in paroksizmov atrijske fibrilacije.
·Motnje ritma so spremljale nevrotiformne težave in smrten strah.
·Kar nekaj časa je trajalo, da so mi lahko postavili diagnozo paroksizmi atrijske fibrilacije, saj je bil vedno problem registracija težav.
·24-urni EKG (Holter) motenj ni registral. Pri obemenilnem testu pa sem doživel rahel napad. Kasneje so mi zadevo v popolnosti registrirali še enkrat. Po ponovnih preiskavah (kri, UZ srca- kontrastna preiskava) sem dobil navedeno diagnozo in terapijo z Bloxanom. Oprijemljivi organski vzroki za težave niso bili ugotovljen. Zadevo so pripisovali neravnovesju vegetativnega živčnega sistema?
·Po terapiji se je stanje umirilo, občasno pa se pojavljajo tahikardije. Ostal je strah, tesnoba, anksioznost, ki se je prelevila v socialno fobijo. Omenjene težave me hromijo in povzročajo motnje srčnega ritma, ki vedno znova in znova v meni sprožajo smrtni strah. Kvaliteta življenja mi je drastično padla saj sem skoraj v celoti opustil športno-družabne aktivnosti.
·Kar se tiče krvnega tlaka moram povedati, da sem opravil 24-urno merjenje le tega in da rezultat ni pokazal hipertenzije temveč »fenomen bele halje«.
·Ne pijem in ne kadim!

Zanima me sledeče:
Ali sem v zvezi z srcem opravil vse preiskave na podlagi katerih lahko sklepam, da je srce OK? Ali občasne motnje ritma, lahko pozročijo kakršnokoli organsko spremembo na srčni mišici? Ali bi bilo potrebno obiskati še kardiologa?

Izvid UZ-srca:
Mejna velikost levega atrija, razširjena votlina desnega atrija, kontrastna preiskava ne prikaže defekta v interatrijskem pretinu, možen manjši pretok kontrasta v levo votlino vendar je izvid neprepričljiv in gre lahko za artefakte, vsekakor ne gre za za hemodinamsko pomemben odprt foramenovale.

Zahvaljujem se vam za odgovor

LP

Jože

Ko pišemo izmerjene vrednosti krvnega tlaka, napišemo najprej zgornjo in za njo spodnjo vrednost.

Domnevam, da gre v vašem primeru za dvoje samostojnih težav: za blago obliko “hipertenzije bele halje” in za napade motenj srčnega ritma s palpitacijami.

V dopisu niste napisali kakšne so povprečne vrednosti krvnega tlaka, ko si merite tlak doma v mirovanju. Če so normalne, bi bolj priporočil zdrav slog življenja, zlasti rekreativen šport, kot zdravila.

Motnje srčnega ritma s palpitacijami so v veliki večini primerov prisotne pri anksioznih ljudeh, ki imajo sicer povsem zdravo srce. V redkih primerih so palpitacije spremljajoči znak srčne ali druge bolezni. Izgleda, da so kardiologi, ki so vas do sedaj pregledali, že izključili obstoj takega stanja. Priporočam vam še posvet s psihologom, da vam bo pomagal ven iz “socialne fobije” in v prijetno doživljanje rekreativnega športa. V naslednji številki revije Za srce, ki jo izdajamo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, bo med ostalim prispevek o palpitacijah.

Lep pozdrav!

prim. Boris Cibic, dr. med.