Žalujoča mamica, Srco, nevada, ter vsi ostali…iskreno sožalje…bolečina počasi pojenja, spomini pa ostajajo…včeraj sem šel v Park zvončkov na Žalah, se potem tudi pozanimal glede raztrosa, ploščice in ostalih stvari…hmmm…čudno, nenavadno se počutim, čeprav mi je nekako lažje kot prvih nekaj dni, ko nisem mogel jesti, spati, pa še ko sem se vozil, sem nekajkrat prišel v kočljive situacije, bi skoraj karambol naredil, ko ti misli odtavajo daleč, daleč stran…že zate je težko, ko si samo oče, kaj šele za mamice…upam, da vam bo pomagalo, vsaj pri meni je tako, da govorim o tem, pa čeprav z vami…no, saj vi vsaj veste kako to izgleda, v bližini nihče točno niti ne ve kako je to…

MitjaJošt tudi tebi iskreno sožalje…no, midva sva se z ženo odločila za skupni grob na žalah, ona je rekla, naj čim manj kompliciram, pa če zdaj pomislim nazaj, se tolažim, da bo najina Živa počivala skupaj z drugimi angelčki…če pa komu kaj pomaga, danes sva bila z ženo pri dr. psih. Vislavi Velikonja, pa čeprav so jo nekateri na forumu skritizirali, moram reči, da sva ji hvaležna, da si je vzela čas za naju, naju je poslušala in svetovala…vsekakor pa vsakdo svetuje, da bolečine ne smeš potlačiti vase, temveč jo izjokati…solze so katarza, ki sprosti napetost…

Žalujoča mamica,vem da ti je težko,to je normalno,saj bo sčasoma,boš videla,meni je tudi bilo težko iti v trgovino,ker sem vedela da me bodo trgovke spraševale če sem rodila in podobno in nisem vedela kaj naj odgovorim,vse kar boš naredila sedaj bo vedno prvič zelo zelo težko,to si zapomni ampak v drugo,tretje bo že bolje in boš lažje šla med ljudi.Res mi je težko,ko berem kar si mi napisala,saj sva v zelo podobni situaciji in točno vem kaj preživljaš,neveš kako zelo te razumem!!!Veš bilo bi ti mogoče lažje,če bi imela veliko obiskov,vem tudi meni ni bilo do tega,ampak se vsaj malo zamotiš in vsaj za kakšno sekundico sprostiš misli.Midva sva imela vsak dan moje in njegove starše,prijatelje…Jaz se samo še s tem tolažim,da bog že ve zakaj je najinega Davida vzel k sebi,čeprav sem imela lepo nosečnost nikoli nobenih problemov,edino kar sem en teden pred tem šla na zunanje obračanje v kranj in tudi mislim,da bi to lahko bil vzrok!Zato sem rekla,NIKOLI VEČ NA ZUNANJI OBRAT!!!Probaj razmišljati malo v tej smeri,da mogoče bi pa bil kaj boučkan in bi lahko trpela in vidva in on,mogoče se malo grdo sliši,ampak naju je ta misel držala pokonci,vedno ko sva bila žalostna,ko sva se spomnila najinega angelčka,sva rekla mogoče je pa tako bolje,bogec že ve zakaj ga je vzel k sebi.Kaj naj ti rečem,žaluj,zjokaj se,kjerkoli in kadarkoli,naj te ne bo sram,saj imaš pravico do žalovanja!!!!Upam da ti bom vsaj malo pomagala,mogoče boš sedaj drugače razmišljala,vendar je to vse razumljivo in sčasoma boš videla da sem imela prav.Če bi me karkoli rada vprašala,vprašaj ali pa se izpovedala!!!

White,tudi tebi iskreno sožalje in veliko moči vama želim v nadaljne,psih.vama je čisto prav povedala,da bolečine ne smeš potlačiti,zato pa pravim,žalujte,zjokajte se,čas pa prinese sčasoma svoje,omili bolečine,čeprav ne pozabiš nikoli!

En velik objem vsem,še dobro da se lahko vsaj tukaj malo izpovemo,ker eni druge najbolje razumemo.

Drage žalujoče mamice,

Tudi sama se vam pridružujem. Ta teden sem v 22. tednu rodila fantka. O vseh okoliščinah še ne zmorem pisati, sem pa ogromno razčistila sama s seboj in možem, pa tudi poslovila sem se od najinega fantka, ga pestovala, se z njim pogovarjala.
Zanima pa me nekaj. Kako, drage mamice ste se spopadle s težavo nastajanja mleka v dojkah? Nisem si mislila, da bom imela čisto normalno mleka, kot pri porodu ob roku. Šla sem sicer že po tablete za zaustavitev laktacije, dajem si hladne obkladke, vendar imam ogromne dojke, začenja me že boleti. Po kolikšnem času se je pri vas stanje uredilo.
Poleg vseh drugih težav, si sedaj res ne predstavljam, da se mi bo fizično stanje še poslabšalo na račun težav z dojkami.
Hvala, veliko moči in upanja želim vsem skupaj.
Mera

Mera, iskreno sožalje ob izgubi vajinega fantka.
Nama je hčerka umrla 1 mesec po rojstvu. Do takrat sem si z električno črpalko na 3 ure črpala mleko (vsakič sem načrpala 150 ml), saj ga je tudi dobivala po flaški. Mleka sem imela res veliko in po njeni smrti sem dobila tablete Bromergon ter si prvih nekaj dni, seveda v podaljšanih časovnih intervalih (na 6 ur) še črpala mleko. Po 1 tednu se je količina mleka bistveno zmanjšala in nekje po 14 dneh je mleko izginilo. Meni ni bilo potrebno dajati si nobenih obkladkov, so mi tablete zadoščale. Mislim, da bi se tudi pri tebi nekje v roku 1 tedna v kombinaciji tablet in obkladkov količina morala bistveno zmanjšati. Če te bo še vedno zelo bolelo, pa ti priporočam, da se obrneš na Slovensko društvo za podporo in pomoč doječim materam, kjer so ti vedno na voljo njihove svetovalke.
Drži se!!!!

Joj, joj, joj, ko berem tole, vidim, da je še mnogo hujših stvari, kot so se zgodile nama…vsem mamicam iskreno sožalje in pa predvsem veliko moči, da to prebolite čim lažje…

Mera, iskreno sožalje ob izgubi. Žal mi je, da se je to zgodilo: Pred meseci sem bila v podobni situaciji kot ti. Prekinitev nosečnosti v 21 tednu. Je hudo, izguba še vedno boli, a vsaj fizične bolečine,ko te boli dobesedno celo telo zaradi psihe, ni več. Glede mleka (laktacija): upam da se ti je stanje uredilo. Jaz sem si na prsi dajala mrzle obkladke (kupila v lekarni posebne vrečke, ki jih daš v hladilnik da je res hladno) in v roku 3-4dni se je stanje uredilo. Upam, da bo tudi pri tebi tako. Drži se !

Pozdravljeni,

Iskrene sožalje ob izgubi vaših sončkov. Bolečina, ki jo nosite je zame nepredstavljiva, ker sem prepričana, da je izguba otroka nekaj najhujšega kar se lahko zgodi v življenju.

Na vas se obračam z vprašanjem o mojemu bratcu. V enem mesecu starosti je zapustil ta svet, pred več kot 30 leti. Vse kar vem je, da so ga pokopali nekje na Žalah, brez prisotnosti mojih staršem. Takrat še niso pisali ploščic z imenom in datumu. Zanima me, če lahko to storim po toliko letih in če je sploh pametno, glede na bolečino mojih staršev, ki po vseh teh letih ne moreta govoriti o tej izgubi.

Upam, da nisem preveč zašla iz teme.

Hvala
Nika

Najbolje bo, da pokličeš ali še bolje, napišeš mail kar direktno a Žale. So zelo ustrežljivi in prijazni, tako da boš zagotovo prejela odgovor. Kar se tiče iskanja grobka in bolečine; pomembno je kaj čutiš ti. Če meniš, da je tako prav, potem je zagotovo prav. Ker pravzaprav iščeš odgovore zase in ne za starša.

Deklrta veliko sem prebrala … mislim, da skoraj vse poste.. Saj se tudi sama spopadam z bolečino. Sama imava težavo z zanositvijo in se tudi zdravim. Lani marca nama je uspelo s pomočjo zanositi, vendar se je veselje in sreča končala v 9 tednu. Točno eno leto od prve abrazije z isto pomočjo sva izgubila otročka v 13t, spomnim se še mahanja rokic pri NS. Zelo bi bila hvaležna, če bi mi znal kdo odgovoriti kam gredo otročki po mis.abor. in po abraziji? So prav tako skupinsko raztroseni imajo to pravivo? Namreč sedaj druga izguba me je zelo potrla in si neizmerno žlim posloviti mojima angelčkoma. Upam, da mi bo to pomagalo prebroditi to hudo bolečino ob izgubi pri kateri se je obakrat zgodila 12.3.le z letom razlike. Res da je zamano komaj nekaj tednov vendar bolecina je hujša :'(

Kako je s postavitvijo tablice v parku zvončkov, koliko stane?

Obrni se na Žale, lahko tudi po e-pošti.
Mi smo pred dobrim letom plačali za 10 letni najem + malo tablico z napisom okrog 70 ali 80 EUR.
Vse urejeno po mailu, edino pogodbo smo dobili po redni pošti.