Pozdravljeni še enkrat.

Ker začenjam s terapijo za napredovani paradontitis me zanima ena stvar. Ali je možno da so postopki zdravljenja paradontitisa dejansko neboleči?

Sem en izmed tistih ljudi, ki smo imeli neprijetne izkušnje z zobozdravniki v otroštvu in mi je obisk zobozdravnikov še vedno nekaj dosti travmatičnega.

Zdravljenje sem pričel v privatni ordinaciji, ki se oglašuje kot specializirana za paciente s strahom pred zobozdravnikom in kot zdravljenje brez bolečin.

Že prva izkušnja je bila izjemno boleča- čiščenje zobnega kamna. Čeprav mi je racionalno jasno da je to nekaj povsem nujnega, je reakcija telesa preprosto preveč močna in sem zdravljenje po par takih izkušnjah v tisti ordinaciji prekinil.

Bolečino pri čišnjenu zobnega kamna bi opisal, kot bi mi nekdo na zobe prislanjal odprt električni kabel. Zgolj stik z zobom povzroči tisto “električno” bolečino, za katero se mi zdi kot bi dobil elektrošok skozi celo telo. Med posegom mi je zobozdravnica večkrat dejala da je to sicer povsem neboleče, zaradi nekakšnega protibolečinskega spreja sem imel usta sicer omrtvena, ampak sami zobje so bili še vedno izjemno občutljivi. Pri merjenju obzobnih žepkov je bila zgodba ista. Čeprav sem se mentalno pripravil na poseg, je bila bolečina fizično tako močna da sem bil na robu solz in zobozdravnica skoraj ni hotela do konca opraviti niti meritev, ker je videla, kako boleč je zame sam postopek. Sem preživel, ampak je bila agonija. Sklep zobozdravnice je bil, da me očitno res boli. Injekcij v obeh primerih nisem dobil, le to sem dobil zgolj enkrat pri puljenju zoba in takrat nisem čutil bolečin, razen dokaj neprijetne bolečine same protibolečinske injekcije.

Zaradi neznostnosti teh bolečin pri takih osnovih postopkih bi si dal najraje odstaniti vse zobe, da bi se izognil takim bolečinam na redni par mesečni bazi, kar je seveda povsem iracionalno, ampak to pripisujem, da opišem kako doživljam samo bolečino.

Kariesa skoraj nimam, za samo higieno skrbim zelo dobro, vključno z rednim čiščenjem medzobnih prostorov, mi je pa jasno, da si paradontitisa ne morem pozdraviti s tem da si zobe umivam petkrat na dan, sem pa skoraj prepričan da bi večina ljudi s tako bolečo izkušnjo imela težave sesti na stol v ordinaciji, sploh če pričakuješ da bo zdravljenje kot oglaševano brez bolečin.

Zanima me ali proprosto obstajamo ljudje, ki bolečino dojemamo drugače kot ostali in ali ne obstajajo načini, da bi postopki paradontalnega zdravljanja bili neboleči ali vsaj zmerno boleči in ne tista bolečina, ki meji na agonijo.

Mentalni del strahu pred zobozdravniki sem do neke mere že predelal, ampak res ne vem kako naj se soočim s samo fizično bolečino, saj mi je jasno, da nezdravljen paradontitis ne pušča posledic samo na zobeh.

Najlepša hvala za kakršenkoli nasvet.

Spoštovani,

merjenja obzobnih žepov običajno res ne izvajamo pod lokalno anestezijo (čeprav je pri zelo globokih obzobnih žepih boleče), vse ostale postopke parodontalnega zdravljenja pa.

Luščenja in glajenja korenin, kar je prva in neobhodna faza parodntalnega zdravljenja, pri zmernih in globokih obzobnih žepih namreč brez anestezije ni mogoče dovolj natančno opraviti, saj je preveč boleče. Pri občutljivih pacientih lahko obenem odstanimo tudi zobni kamen.

Naj vas potolažim. Z bolečino, ki je navajate, niste nikakršna izjema.
Razgaljena površina korenin ni pokrita s sklenino, kot krona zoba, temveč s cementom. Pri pacientih s parodontitisom je cement zaradi vnetja poškodovan, dodatno pa ga z luščenjem in glajenjem korenin odstanimo, kar omogoča hiter prenos dražljajev preko dentinskih tubulov do zobne pulpe. To zaznavamo kot bolečino.

Če gre pri vas dejansko za agresivni parodontitis, kot navajate v temi “parodontitis in Azitromicin”, tako potrebujete obravnavo specialista parodontologa. Predlagam, da ne izgubljate časa!

Lep pozdrav,

Ana Mikuž, dr. dent. med., spec. parodontologije