paradontitis in Azitromicin
Pozdravljeni. Na spletu sem prebral in videl poročila o zelo pozitivnih rezultatih uporabe Azitromicina v kontekstu paranontalne bolezni, npr. poročila o dejanskem zmanjšanju žepkov ob zobeh, stabilizaciji situacije ipd. Imam gensko pogojen in precej hud paradontitis in me zelo skrbi za moje zobe že v prihodnjem desetletju. Sem sredi tridesetih. Zanima me kako je z uporabo protibakterijskih zdravil in paradontitisa v Sloveniji in ali imajo paradontologi/nje pri nas možnost napisati recept za Azitromicin v ta namen oziroma oziroma ali (tudi) tak način zdravljenja kdo pri nas opravlja. Na spletu sem prebral kar nekaj zgodb, sicer iz tujine, kjer so zobozdravniki že predlagali puljenje zob, na koncu pa se je ljudem poleg klasičnega zdravljenja paradontitisa- situacija po uporabi Azitromicina močno izboljšala. Poleg tega pa me zanima še, če se pri nas opravlja tudi teste, s katerimi se določi katere bakterije v ustni votlini v kontretnih primerih najbolj vplivajo na bolezen, da bi lahko temu primerno dolgoročno prilagodil dieto.
Hvala za informacije.
Pozdravljeni,
genetsko pogojeni – t.i. agresivnim parodontitisom se pojavlja pri manj kot 1% populacije. Lahko je lokaliziran ali generaliziran. Primarno diagnozo agresivnega parodontitisa postavimo specialisti parodontologi na podlagi anamneze, klinične slike in rentgenske analize. Sekundarno opravljamo tudi mikorbakteriološka testiranja, so pa bakterije, ki so v povečani količni prisotne pri teh pacientih, znane, kot tudi učinkoviti antibiotik zanje- pri 70% pacientov je to kombinacija metronidazola in amoksicilina. Z dieto se bakterijam žal ni moč zoperstaviti.
Pri pacientih s kroničnim parodontitisom, ki je najpogostejša oblika parodontitisa, se antibiotičnega zdravljenja poslužujemo res izjemoma, ko so izčrpane vse možnosti začetnega in kirurškega parodontalnega zdravljenja. Rutinsko predpisovanje antibiotikov je namreč tvegano, tako zaradi vse večjega števila odpornih bakterijskih vrst, kar postaja resen zdravstveni problem, kot tudi zaradi neželjenih stranskih učinkov antibiotikov, preobčutljivostih reakcij in oportunističnih gljivičnih okužb. Zapovrh doseže obzobni žep izjemno majhna količina sistemsko vnešenega antibiotika.
Pri pacientih z agresivnim parodontitisom pa natančnemu mehanskemu zdravljenju – t.i. luščenju in glajenju korenin, sledi antibiotična terapija. Kot rečeno je prvi izbor kombinirano antibiotično zdravljenje. Po tem po potrebi opravimo še kirurško zdravljenje.
Paciente je potrebno spremljati in izvajati vzdrževalna zdravljenja doživljensko, saj je parodontalna bolezen kronične narave.
Vsekakor pa pacienti z agresivnim parodontitisom zahtevajo specialistično obravnavo.
Slovenski parodontologi na vseh področjih zdravljenja sledimo najnovejšim evropskim metodam in smernicam.
Lep pozdrav,
Ana Mikuž, dr. dent. med., spec. parodontologije