Zelo dober pogled in se strinjam z njim. Ampak v moji provokativni ideji bi denarno ovrednotili tudi nosečnost in vse kar je s tem povezanega. V zavarovalništvu so sposobni denarno ovrednotiti vse, zakaj pa ne bi pošteno ovrednotili še nosečnosti, materinstva in skrbi za družino. Nekdo to mora počet.

V mojem predlogi bi mama dobivala plačo deloma od države in deloma od partnerja v kolikor bi on v pretežni meri skrbel za “denar” (pa ne v smislu nekih otroških dodatkov in socialnih prispevkov – ki jih ne dobi, če ima ona ali partner dovolj veliko plačo). Ali pa bi to dobival moški, v kolikor bi prevzel to vlogo.

Če samo pomislim, kolikor denarja damo v banke in v različne žepe, bi bil to mali kašelj.

Meni bi bilo to pošteno.[/quote]

Pustimo to, da je ideja utopična….mene zanima praktična plat.
Koliko let po porodu pa naj bi ženska dobivala ta denar za “materinstvo”?
In kaj bi se zgodilo z njo, ko bi ga nehala dobivati?

A zdaj pa bi naj ženske morale še služiti s svojo vagino in maternico? Nekatere bi torej naredile kar dober biznis. Pa saj se to ponekod že dogaja! Premožni pari lahko za plačilo najamejo maternico revne ženske, da jim donosi otroka. Pri nas pa vendar že obstaja porodniško nadomestilo, otroški dodatek in še druge stvari. Halo! Bijem plat zvona! Naj nekdo od odgovornih umakne moderatorja s tega foruma! Ali ima sploh kakšno legalno strokovno izobrazbo s področja psihologije ali sociologije? Razen nekih psevdo mojster/koučing/joga nebuloz? Piše o genetski podrejenosti žensk moškim, feminizem je zanj isto kot histerija?

Ideja je utopična, vendar je pomembna, da začnemo razumevati enakovrednost spolov in enakovrednost v različnosti, sicer smo vsi preveč obremenjeni z denarjem, kar nas hitro pripelje do nadrejenosti / podrejenosti.

Izračune, ki jih želite bi bilo mogoče narediti. Predno pa to naredimo je potreben primeren “mindset”.

Menim, da je več kot očitno, da poslanstvo žensk ni samo materinstvo in skrb za ognjišče. Svoje sposobnosti in talente lahko izrazijo na mnogo področjih, tudi v poslu in politiki.

Zato pa imamo (vsaj v teoriji) možnosti skrajšanega delovnega časa …

Vendar pa je vsaj zame je bistveno, da pri tem ne izdajo svoje ženske narave, in da okolje ne izsiljuje tega (npr. če ne boš delala 12 ur na dan te ne potrebujemo). Trenutni pritisk okolja gre celo v smer, da so ženske, ki ne delajo kariere in se ne pehajo za denarjem označene za manjvredne, pa ne od moških ampak od kar drugih žensk.

Živimo v civilizaciji, ko so na eni strani ženske še vedno sužnje moških, vredne manj kot smet. Na drugi strani pa smo priča feminizaciji moških in maskulinizaciji žensk. Osebno ne pristajam ne na prvo možnost, ne na drugo, in iščem tretjo boljšo pot. Ta pot je pot učenja, ne samo tistega kar nas dela podobne, ampak tudi tistega, kar nas dela različne.

Žal imate prav. Moški smo v ženski kolektivni zavesti ustvarili travmo. Zlorabe, sežiganja, poniževanja, nasilje, finančna dominacija …

Zelo dobro se zavedam tega, s tem se srečujem skoraj vsak dan, skoraj pri vsaki klientki (travme se prenašajo iz več generacij iz preteklosti in celo iz kolektivne ženske zavesti, ki je globoko globoko ranjena).

Ravno zato se tako zelo trudim v smer zdravljenja med moškimi in ženskami. Se opravičujem, ker ne podpiram ideje enakosti ampak idejo enakovrednosti v različnosti. Na podlagi skoraj 10 letnih strokovnih praktičnih izkušenj in preučevanja različne literature vidim, da je to edina pot.

Prav je, da se ženske učijo od moških, in da se moški učimo od žensk. Verjamem, da nas lahko to pripelje do transcendence. Vendar ta ne bo nikoli mogoča v kolikor bomo pozabili na svoje bistvo in telo.

Lepo. Malo sem samo razmišljala o tem, kaj bi bila to “maskulinizacija žensk”?
Jaz jo razumem kot žensko v svetu trdega biznisa, ko mora v bitki za velike denarje
postati “bolj pasja od moških”, če hoče uspeti?
Ali kako?
Tile dve oznaki “feminizacija moških” in “maskulinizacija žensk” sta mi že spet malo
na strani “vrnimo se v prejšnje stanje, kjer so bile ženske “ženske” in moški “moški”…
Samo da meni osebno to “prejšnje stanje” ni najbolj všeč….

Žal ta vzorec ni vezan samo za posel, prepoznamo ga lahko na vsakem koraku, tudi pri vzgoji: “jaz vem bolje od očeta, kaj pomeni biti moški”. Seveda takšnemu stališču v veliki meri botruje tudi dejanska “impotentnost in kastriranost” moških.

Medtem, ko je maskulinizacijo žensk nekoliko težje znanstveno potrditi (sam opazujem predvsem spremembe v telesni zgradbi in vedenju) pa je feminizacija moških dokazana. Povprečni moški dosega nižje ravni spermijev, kot so to dosegali naši dedje. V veliki meri se lahko za takšno stanje zahvalimo tudi hormonskim motilcem v vodi, hrani in zraku (ampak to je že druga zgodba).

Žal ta vzorec ni vezan samo za posel, prepoznamo ga lahko na vsakem koraku, tudi pri vzgoji: “jaz vem bolje od očeta, kaj pomeni biti moški”. Seveda takšnemu stališču v veliki meri botruje tudi dejanska “impotentnost in kastriranost” moških.

Medtem, ko je maskulinizacijo žensk nekoliko težje znanstveno potrditi (sam opazujem predvsem spremembe v telesni zgradbi in vedenju) pa je feminizacija moških dokazana. Povprečni moški dosega nižje ravni spermijev, kot so to dosegali naši dedje. V veliki meri se lahko za takšno stanje zahvalimo tudi hormonskim motilcem v vodi, hrani in zraku (ampak to je že druga zgodba).[/quote]

Saj pravim….upam, da rešitev ni “vrnitev v prejšnje stanje”, ampak iskanje in utrjevanje
identitete spola brez škode za nasprotni spol.

Še misel o maskulinizaciji žensk….ta se je pojavljala skozi vso zgodovino, moški so odšli
na razne vojne (lahko jih ni bilo nazaj 10, 20 in več let) ženske pa so vodile posestva ali
preživljale družine kakor so vedele in znale, v glavnem uspešno, drugače bi izumrli.
Res je, da niso bogatele (bogateti se je dalo v glavnem skozi vojne in ropanja), ampak kot
hraniteljice in braniteljice družine, so se pa čisto lepo obnesle. Enako pri vzgoji – očetje so
bili veliko odsotni, pa zaradi tega fantje niso bili nič “feminizirani”.

To je edina možnost. Vsaj jaz celoto tako vidim, veseli me, da nisem edini.

Drži, vendar pa je bila prisotna močna moč skupnosti, ki v simbolnem smislu predstavlja žensko maternico in ženski koncept. Ženske so skozi skupnost ohranjale stik s svojim bistvom. Seveda pa so na drugi strani vojne pomenile tudi zlorabe. Posiljevanje žensk ni samo zločin nad žensko, je tudi kastracija moških, ki bi morali skrbeti za zaščito.

Ja naša zgodovina je kruta in krvava. V našem telesnem spominu pa so zapisane vse te travme. Ko v svojem telesu ponovno zaslišiš in začutiš krike žensk in otrok (kar je moja osebna izkušnja), potem postane bolj jasno zakaj kljub vsemu temu znanju in tehnologiji še vedno ne moremo izplezati iz te luknje nasilja in zamer.

Humanost in znanje je edina pot. Verjetno je utopična, ampak dokler še imam kaj potentnosti v sebi bom hodil po njej.

se pravi ženskost in moškost nista naravni danosti, ampak nekaj kar je treba skrbno vzgajati, varovati, vedno znova preverjati in zelo paziti, da se ne pokvari? Ni tako kot nagon, ko bo lev vedno napadel gazelo, ker mu je to v krvi?

Seveda sta. Toda tako kot lahko leva spremeniš lahko tudi človeka. Lev v ujetništvu ne bo nikoli takšen kot lev v naravi. Zato živali v ujetništvu nimajo več potomcev (oz. jih imajo redko).

Družbene spremembe pri ljudeh zahtevajo spremembe v naši telesni zgradbi. Takšne spremembe pa lahko gredo samo toliko daleč dokler ni ogrožena sposobnost imeti potomce (no pa smo spet pri vagini in penisu in se bo spet usulo kritik).

Vsak soustvarja svet v katerem živi. Čeprav moram nekako preživeti v tej z denarjem obremenjeni družbi, je moja miselna naravnanost usmerjena v humanizem. Želim verjeti, da je to dosegljivo. Po 10 letih raziskovanja tega področja verjamem, da je to dosegljivo, ampak samo ob dobrem sodelovanju med spoloma. In v moji miselnosti bo to mogoče samo v primeru, če se bomo v večji meri zavedali razlik, bolečin, ki jih nosimo, in kvalitet, ki jih imamo.

Jaz sem žal pesimist.
Sodelovanje, zavedanje, kvalitete…..to so vse zadeve. ki zahtevajo delo, izobraževanje, trud,
prizadevanje.
Živimo pa v svetu, kjer je nasilje še vedno na prvem mestu kot najlažja in najhitrejša pot do
cilja.
Zakaj bi žensko razumel, spoštoval, upošteval, vzpodbujal njene kvalitete….blablabla, ko jo pa
lepo lopneš po glavi, zasužnjiš in delaš z njo kakor ti srce poželi? (to dam kot primer, ker ravno
govorimo o odnosu med spoloma, drugače pa velja za vse aspekte naše družbe)
Večina ljudi bo šla vedno po lažji poti (velja za moške in ženske) kar seveda NE pomeni spoznavanja
sebe, zakonitosti življenja in sobivanja itd….ampak zgolj zadovoljevanje neposrednih potreb.

Mene sicer včasih res zanima, kako se bodo razvili odnosi med spoloma. Načeloma se izboljšujejo
z dvigom nivoja civilizacije… imam občutek, da živimo v precej zanimivih časih, ko smo ženske
pravzaprav prvič del javnega življenja ….in bo zanimivo videti, kaj bo to prineslo…..

živalski vrt je igračka za ljudi in ne naravno stanje živali. V naravi bo lev vedno lev in bo naredil kar ima v sebi.
Ne rabi nikogar, da mu govori, kaj je v njegovi naravi.

Torej je neka lastnost, ravnanje po naravi ženska, potem ženske s tem ne bodo imele nobenih težav, hkrati pa že po naravi sami ne bodo mogle početi “moških” stvari. Če pa kljub vsemu lahko počnejo ” moške ” stvari, potem to lahko pomeni samo, da te stvari niso samo ” moške”, ampak občečloveške. In kaj je s tem narobe? Zakaj je treba vedno limat vrednostne ocene glede na spol?

Po mojem si nismo tako blazno različni, kot bi mogoče mislil.
Za spremembo spola je dovolj nekaj hormonskih injekcij (in malo rezanja).
Nagonska je želja po razmnoževanju (ki jo tudi imata oba spola), drugega
“nagonsko moškega” ali “nagonsko ženskega” obnašanja pa jaz ne vidim.

Po mojem si nismo tako blazno različni, kot bi mogoče mislil.
Za spremembo spola je dovolj nekaj hormonskih injekcij (in malo rezanja).
Nagonska je želja po razmnoževanju (ki jo tudi imata oba spola), drugega
“nagonsko moškega” ali “nagonsko ženskega” obnašanja pa jaz ne vidim.[/quote]

Nesmiseln argument. Kdo se bo rezal in pikal? Nekaj ekstremistov, ki imajo precej zmedene pojme o sebi.
Kaj pa ostali?
Razlikujemo se v podrobnostih. A ni to dovolj?

ma v podrobnostih se tudi jaz razlikujem od vseh drugih žensk in moških. Torej le niso te razlike tako zveličavne, gromozamske, zabetonirane do pekla in nazaj, da bi eni polovici človeštva kratili izražati svoja nagnjenja, interese… ?

Nihče ne govori o kratenju česarkoli. V naravi obstaja raznolikost in tako je tudi pri ljudeh. Normalno je, da bodo imele nekatere ženske več interesa do moških aktivnosti in obratno. Povprečno ima moški veliko več testosterona, kot ga ima ženska, vendar se lahko na koncih Gaussove porazdelitve moški in ženska v tem okviru skoraj izenačita.

Vendar trenutno v družbi obstaja pritisk (lahko rečemo tudi kletka), kjer bo moška potentnost in ženska sposobnost sprejemanja označena kot slabo in nazadnjaško. V tem nesmislu pa se izgubljamo eni in drugi. Pridobiva samo kapital.

katera moška naravna potentnost je označena kot slaba? Posiljevanje, uničevanje narave, pobijanje?
Kaj točno imaš v mislih?
Pa katero žensko sprejemanje je označeno kot slabo? Sprejemanje dobrega, skrb za sočloveka, živali itd.?
ali sprejemanje predsodkov, omejenosti, utrjevanje v nemoči?
Mislim, da bi se morali pogovarjati o konkretnih stvareh.

Sveta preproščina…..

Zarodek v maternici se razvija drugače, če je prisoten testosteron, če le tega ni se razvije v ženski osebek.
Razlikujemo se v telesnih značilnostih, imamo različne spolne organe in tudi povezave v možganih se razlikujejo po spolu.
Iz tega izhajajo tudi razlike v obnašanju, razmišljanju….
Ne vem, a je to res tako vseeno? Tudi znanstveno dejstvo, da smo si različni po spolu, nekaterim ne pomaga in trdijo, da razlike ne obstajajo.

a prav razumem, če je prisoten testosteron se razvije moški, če tega ni pa ženski?
torej tisto o xx in XY kromosomih ne drži čisto povsem?
Pa še nekaj mi ni čisto jasno. Moški na plaži na hrvaški obali so čisto mirni in komot ležijo v senci, čeprav je okoli polno joškovja in ritovja vseh oblik, starosti in lepote (pustimo stat, kaj jim blodi po glavi).
Moškim v Arabiji se menda pa čisto strga in si ne morejo pomagati, da ne bi naskočili žensk, če te niso zavite v črnino kot mumije.
A gre to za isto živalsko vrsto?

Pred 100 leti po mnenju večine znanstvenikov ženske niso bile sposobne narediti fakultete. Danes jih najdeš prav povsod. Gre torej za novo podvrsto?

Jaz imam tudi raje, da se izvijemo iz meglic in govorimo bolj konkretno.

Kaj so zame pozitivne moške lastnosti, ki jih B.T. označuje kot “potentnost”?
Odločnost, praktičnost. sposobnost reševanja problemov, zaščitništvo, smisel
za tehniko in ustvarjalnost, pogum, psihična stabilnost.
Negativne plati iste medalje so nagnjenost k nasilju/prevladi, egoizem, labilnost
(oziroma nagnjenost k odvisnostim), nezmožnost empatije, tudi lenoba…

Ženska plat inaj bi imela “sposobnost sprejemanja”, kar jaz ne vem čisto, kaj bi to
bilo, ker ženske v večini dajemo, ne sprejemamo.
Pozitivno jaz vidim v prijaznosti, zaščitništvu, negovanju – pripravljenosti pomagati,
večji povezanosti z naravo, vzdržljivost in prilagodljivost, potrpežljivost
Negativne so lahko labilnost, preračunljivost, preveč čustveno dojemanje in odzivanje,
vodljivost

Dejstvo verjetno je, da moške lastnosti prej prinesejo dostop do denarja in moči, vendar je
to lahko problem samo v družbi, kjer denar in moč uživata pretiran ugled. Rešitev vidim
v družbi, kjer bi vladale druge vrednote, ki ne bi ogrožale bistva nobenega od spolov.

kako je lahko psihično stabilen spol nagnjen k odvisnostim ?

sprejemanje pa pomeni kratko malo, da mora vedno dat, kadar se moškemu dvigne.

Se pravi ženske, ki morajo zaslužit denar, poskrbet za otroke, ostarele starše in še domačega psa niso praktične.

To kar si naštela so zame povsem človeške lastnosti in ne bi mogla reči, da pripadajo enemu spolu.