Parada Ponosa?
Dokler, takole gre tisto besedilo:
Blagor ubogim na duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo.
Si me pa kar prizadela s tvojim lahkotnim razpredanjem o otrocih, ki naredijo samomor, ker staršem ne upajo povedati… Ali se zavedaš pomena svojih besed? Koliko si pa stara? (Samo mladi in neizkušeni takole govorijo).
Nimaš pojma, jaz nisem istospolno usmerjena, pa a veš, da me tudi nobeden ne pestuje. Se znajdem. Zakaj pa ne more istospolni partner napisati oporoke, v kateri piše, da vse svoje imetje zapušča svojemu partnerju? Zakaj bi se pa morali uradno poročati, saj se heteroseksualni tudi po večini ne. Menda je poroka samo en brezvezen papir, zakaj je potem treba po paradah hoditi zaradi tega?
Kar se posvojitev otrok tiče, se strinjam z Borgom, ampak svojega prepričanja tebi ne vsiljujem, da me ne boš po neumnem napadla. Kaj si pa s tistimi pravicami mislila, mi pa žal ni jasno. Istospolni partner komot lahko skrbi za partnerjevega otroka, tudi v oporoki ga lahko navede. Ali si to mislila, če se ravno razidejo (a se tudi?), da ga potem lahko partner toži za preživnino? In da drugi partner lahko zahteva stike z otrokom? In še: kako naj pa uradniki napišejo v dokumente pri posvojitvi? Mama 1 in mama 2 ali ata 1 in ata 2?
Aja, še malo biologije: večina živih bitij na Zemlji (ljudje smo že med njimi) se razmnožuje tako, da se združita moška in ženska spolna celica. Ženske celice pa nastajajo samo v ženskem organizmu, moške pa v moškem. Torej istospolni pari na biološki ravni ne morejo imeti skupnih otrok. Lahko pa skupa skrbijo za otroka enega partnerja. Treba pa se je zavedati (ne glede na to, kako si spolno usmerjen), da starševstvo pomeni predvsem DOLŽNOSTI, tako da mi ni jasno, o kakšnih PRAVICAH govorite. Menda je tu kleč. Otrok ni nikakršna PRAVICA. Tudi marsikak heteroseksualen ga ne more imetim čeprav si ga želi: neplodnost, invalidnost, ne sreča pravega partnerja… O dolžnostih se pa tovrstni pari lahko pomenite tudi brez parade.
Saj oporoko lahko napiše. Ampak se bo zgodilo sledeče, da bodo nujni dediči vzeli svoj delež. Recimo, da govorimo o dveh ženskah, ki imata skupnega otroka. Tista, ki umre, uradno ni mati, saj otroka ne more niti priznati.
V primeru, da gre za klasično vezo med moškim in žensko, po smrti žene, dedujeta, oziroma sta nujna dediča, samo in izključno mož in otrok.
V primeru zgornjih dveh partnerk pa bodo kljub oporoki polovico premoženja podedovali starši, njun otrok pa ne bo upravičen niti do pokojnine po umrlem staršu.
Da ne govorimo o tem, da te lahko smrt včasih preseneti, preden uspeš narediti oporoko… Pa tudi na poroki ni potrebno vztrajat, če bo zakon priznal izvenzakonsko zvezo med dvema istospolnima partnerjema 🙂 in jo izenačil z izvenzakonsko zvezo med moškim in žensko.
Beri zgoraj. Recimo niso upravičeni do pokojnine po enem od staršev.
to je pa res najmanjši problem. Tudi mama 1 in mama 2 je lahko opcija, dokler to pomeni, da imata obe starševske pravice in dolžnosti izenačene s starševskimi pravicami in dolžnostimi staršev v heteroseksualni zvezi.
Zakaj bi pa moral, če je hetero registriranim partnerjem ni treba?
Lahko pa seveda odpravimo tudi heteroseksualno poroko in priznavanje zunajzakonskih zvez, pa bo vsak vse urejal invididualno. Glede načela pravičnosti je to edina alternativa. Zakaj bi moja partnerka plačevala davek na dedovanje mojega premoženja, kot je neka povsem x oseba, tvoj mož pa ne? Zakaj bi morala biti moja partnerka odvisna od dobre volje mojih staršev, ali se bodo odpovedali nujnemu deležu ali ne, tvoj mož pa od dobre volje tvojih staršev ne? Zakaj?
Madona, kakšen bebav poskus manipulacije. Heteroseksualci imajo prvič izbiro, kako bodo uredili svoje partnerstvo, drugič imajo pa inštitut zunajzakonske skupnosti, kjer so praktično vse pravice in dolžnosti pravno izenačene, tudi če se ti ne da ali nočeš pred matičarja. Istospolni pari pa imajo registracijo, ki nam nalaga zgolj dolžnost skbeti za partnerja, obenem pa zanj ne moremo vzeti bolniške za nego družinskega člana in ne more biti zdrastveno zavarovan po nas. Zakaj ne? Ker uradno nismo svojci. Toliko pompa o tej registraciji v slogu “kaj še hočete”, obenem pa moja partnerka nima pravic niti do mojih socialno-zdravstvenih zavarovanj in prispevkov! Si to vedela? Če si, je to pravično? In če nisi, zakaj pametuješ o temi, o kateri ne veš bistvenih stvri?
Meni je tudi poroka samo brezzvezen papir. Pravno urejena partnersko-družinska razmerja mi pa niso “brezzveze”, ker nisem anarhistična emo petnajstletnica, ampak odrasla ženska, ki se dobro zaveda, da določene stvari morajo biti urejene, če želiš eksistencialno varnost za svojega partnerja in svoje otroke. Živim v tej državi, plačujem davke tej državi, ne živim kot puščavnica na samotnem planetu v drugi galaksiji, zato hočem imeti od te države zagotovljeno enako partnersko in družinsko varnost kot heteroseksualni pari in starši.
Posvojitve so tema, ki je v Sloveniji aktualna toliko kot lanski sneg. V Sloveniji otrok za posvojitev ni, prav tako ne v državah, ki dopuščajo posvojitev istospolnim parom. Situacija, ki je aktualna, je naše biološko starševstvo. Midve sva obe biološka starša svojih otrok, ker ena daruje svojo jajčno celico, druga otroka donosi, imava donorja spermijev, kjer je pravno vse urejeno. Torej? Sva kaj manj mami kot katerakoli heteroseksualka? Otrok, ki je z namenom starševstva nastal iz tvoje genetike, nima veze s tabo? Otrok, ki si ga donosila, nima veze s tabo? Otrok, za katerega skrbiš 24 ur in si njegov aktiven starš, nima veze s tabo? Komu koristi, da jaz do svojega otroka nimam urejenih pravic in dolžnosti? Državi? Hetero staršem? Ali boste vi za kaj prikrajšani, če bomo vsi zakonsko zavezani biti starši tako glede pravic kot dolžnosti?
Sprijazni se, časi, ko istospolni par niso imeli otrok oz. če že, izključno posvojene, so mimo. Mi imamo svoje otroke. Nehajte se že enkrat sklicevat na anarhijo in na to, da je “brezzveze” imeti svoje odnose tudi pravno urejene in kako je to “out” – sploh s svojega udobnega stolčka, kjer ti vse partnerske pravice in dolžnosti avtomatično pripadejo celo v primeru, če svoje in partnerjeve riti niti ne zmigaš do matičarja. Udobno, kajne? Ja, verjamem, da je s polno ritjo lahko srat, ampak veš kaj – drugič malo pomisli, preden z nekim najstniškim “in and out this summer” pametuješ tistim, ki jih z lufta ne bo padlo prav nič, če se ne bodo sami za to fino potegovali.
Meta1 večinoma ti je odgovorila Janis, jaz pa te bom malce pojasnila to dedovanje. Prijatelj, ki ni zakonski ali izvenzakonski partner NE MORE NIKOLI biti dedič, ampak se mu reče VOLILOJEMNIK. Tako kot to ne more biti ne ljubica, ljubček, itd. Če pa nekdo temu prijatelju, ljubici ali ljubčku v oporoki prepustil vse svoje premoženje, pa imajo DEDIČI pravico, da zahtevajo nujni delež, ker so bili prezrti. Z oporoko lahko dediče izključiš samo na podlagi razdedinjenja, ki mora biti dokazano, razlogi pa so tekstativno našteti v Zakonu o dedovanju (preberi si to določbo, ker se mi ne da lepit tu gor), v praksi pa zelooooo redko kdo dokaže razloge razdedinjenja, ker so res skrajni.
LP
Glej, Janis, jaz sem svoja najstniška leta že davno za seboj pustila. Toliko se pa spoznam na biologijo, da je sedaj “vajin” otrok, biološko gledano, od tiste, ki je darovala jajčece, in od “donatorja”. Biološko gledano.
Kar se preživnine tiče, se vse da urediti s pogodbo med dvema civilnima osebama. Tudi, če veš, kako stvari stojijo, se oporoka lahko napiše kadarkoli, za vsak primer. Vse se da, če se hoče. Nisem pa pravnica in ne vem, kako lahko starši zahtevajo nujni delež po umrlem otroku. Običajno pa umrejo starši prej kot otrok. Izjeme niso tako pogoste.
Da je s polno ritjo lahko srat – jaz nimam partnerja, če si s tistimi privilegiji to mislila. Svojega otroka sem preživljala s svojimi rokami in delom, brez preživnine in brez kakšne konkretne državne pomoči (najnižji otroški dodatek in pika, štipendijo ima Zoisovo), tudi dedoval ne bo nič po očetu. Pa nama niti pod razno nič ne manjka. Življenje ni samo denar. Meni zadostuje, da imam pravico do življenja in gibanja, ostalo si sama uredim.
Pogojno se s teboj strinjam samo glede pravice do pokojnine po umrlem partnerju in glede davka na dediščino. Vendar res samo pogojno. Ni treba skakati zdaj v luft in trobetati o omejenosti in zaostalosti, vendar istospolne zveze niso naravne. Osebno nikogar ne obsojam in me ne motijo, a povem tako, kot je. Nisem opazila, da bi se v naravi kot celoti pripravljale kakšne spremembe glede tega. V nekem intervjuju sem prebrala izjavo, “da je zahodna družba v poznem stadiju dekadence”. Se strinjam s tem in se ne obremenjujem s povedanim. Že marsikatera civilizacija je na tem svetu propadla, pa gre življenje naprej. Če si iskrena, mi boš dala prav, potiho v sebi. Prosim, ne trudi se mene prepričevati v nasprotno, ker, kot sem že rekla, pubertetne motnje so že davno za menoj. Tudi nisem nestrpna do vas “drugačnih”, zdelo se mi je pa prav, da z ironijo opozorim “dokler” na njene tako lahkotne izjave o resnih stvareh. Saj, če ima 15 let, me tako ni razumela.
Tebi pa želim veliko zdravja in sreče, ker te rada berem in se velikokrat strinjam s teboj, razen v zadevah, kot je tale, kjer sva različnega mnenja.
Pa še to: o paradi ponosa nimam dobrega mnenja. Najbrž si boste za dosego svojih ciljev morali izbrati kakšno bolj verodostojno pot.
Biološko je vredno en drek, ko je toliko zanemarjenih in po sirotišnicah pozabljenih otrok na tem svetu.
Drugače pa, kolikor berem, vidim in slišim so ljudje strašno iznajdljivi okoli tega, kako priti do tega, kar si želijo.
Da istospolni ne bi mogli imeti otrok? Mah daj, sanja se ti ne, pa saj iskreno povedano, tudi meni ne povsem, koliko različnih poti je lahko, da ta, ki to želi, pride do lastnega biološkega otroka … mah daj, v holivudu tudi marsikatera hetero diva ne razmišlja več o tem, da bi donosila lastnega otroka, če ji ga lahko nadomestna mati. Včasih se zdi, da je težje otroka posvojiti, kot tako ali drugače imeti kar svojega …
V vsakem primeru pa bi bilo tvojo ‘lekcija iz biologije’ a la čebelice in rožice potrebno počasi vsaj malo updejtat.
Se pravi, iskrenost je izključno to, da se moram strinjat s tvojo predpostavko, drugače sem pač neiskrena 🙂 Hmm, veš, takih stališč sem od vernikov sicer navajena. In navajena sem, da so do sogovornikov pogledov na svet skrajno nespoštljivi in za vsako ceno hočejo izsilit od njega, naj vam “prizna”, da “globoko v sebi” razmišlja tako kot vi, samo si tega “ne upa” priznat ne sebi ne drugim.
In zdi se mi škoda, da se sploh trudim z nekom debatirat o konkretnih socialnih in humanističnih argumentih, če na koncu pridemo do tega, da tvoj argument proti mojim pravicam pač temelji na Bibliji. Ta z naravo pač ne drži, v naravi je homoseksualnost in biseksualnost pogosta stvar, tudi posvajanje mladičev poznamo – dajte no, vseh pivgvinčkov po TV pa res niste mogli falit :))
Ne bom se prerekala ne z verskimi pogledi ne z Biblijo, ker toliko nora pa vseeno nisem. Sem pa vesela, da živim tu v letu 2009, kjer imamo “dekadentno” ustavno sodišče in ne “pravovernega” zbora verskih starešin.
Se pravi, iskrenost je izključno to, da se moram strinjat s tvojo predpostavko, drugače sem pač neiskrena 🙂 Hmm, veš, takih stališč sem od vernikov sicer navajena. In navajena sem, da so do sogovornikov pogledov na svet skrajno nespoštljivi in za vsako ceno hočejo izsilit od njega, naj vam “prizna”, da “globoko v sebi” razmišlja tako kot vi, samo si tega “ne upa” priznat ne sebi ne drugim.
In zdi se mi škoda, da se sploh trudim z nekom debatirat o konkretnih socialnih in humanističnih argumentih, če na koncu pridemo do tega, da tvoj argument proti mojim pravicam pač temelji na Bibliji. Ta z naravo pač ne drži, v naravi je homoseksualnost in biseksualnost pogosta stvar, tudi posvajanje mladičev poznamo – dajte no, vseh pivgvinčkov po TV pa res niste mogli falit :))
Ne bom se prerekala ne z verskimi pogledi ne z Biblijo, ker toliko nora pa vseeno nisem. Sem pa vesela, da živim tu v letu 2009, kjer imamo “dekadentno” ustavno sodišče in ne “pravovernega” zbora verskih starešin.[/quote]
Kdaj pa sem bila skrajno nespoštljiva do tebe? Malo pikra sem bila samo do “dokler”, sem povedalam zakaj.
Saj jaz se ne prerekam s tabo, samo svoje mnenje sem povedala. Se globoko opravičujem, ker si upa biti to mnenje drugačno od tvojega in ti je neprijetno.
Na biologijo se spoznaš res na ravni ptičkov in čebelic. Nič hudega, razlaga res ni najbolj enostavna, pa vendar. Isti zarodek, ki ga vsadiš ženski A, na koncu ne bo enak, kot če ga vsadiš ženski B. Nosečnost namreč ni samo živa varianta inkubatorja za otroka, ampak ženska, ki otroka nosi, na njegov razvoj tudi biološko zelo pomembno vpliva. Pravno je pa pri nas stvar sploh taka, da je mama otroka tista, ki ga rodi, ne glede na DNK.
Toliko v pojasnilo teh vprašanj.
… ženske v ženskem, moške v moškem … jaka ti je ta lekcija iz biologije :)))
——————————
Blagor ubogim na umu (in duhu),
kajti njih tema je večna 😉
——————————
… tole je pa samo parodija na tvoje zgornje reklo. Malo kreativne svobode izražanja …
In čisto drži.
Žal.[/quote]
… jaka ti je ta lekcija iz…….
nočem biti zloben, nasmejal pa sem se in verjetno bom cel dan dobre volje.
Janis, moje včerajšnje opravičilo je bilo resno mišljeno, v resnici sem uporabila napačno besedo in s tem povzročila tvojo reakcijo, ki – po moji presoji – ni bila vredna tvojega intelekta. Ali pa te jaz, glede na tvoje razprave tu gor, previsoko cenim. No, pa tudi jaz pogosto kaj nepremišljenega napišem, takole – “naravnost iz srca”.
Namesto “če si iskrena” – bi morala napisati “če si realna”. Kajti ni bilo govora o tvojih občutkih, pač pa o dogajanju v naravi. Narava sicer pozna izjeme in jih tolerira, ni pa videti, da bi zaradi tega spreminjala svoje zakone. To počne človek. Kakšne bodo posledice, bo pa čas pokazal.
Še za tiste, ki jih skrbi moje znanje biologije: te vede res nisem študirala, sem pa eno podobno zadevo. Pač pa živim sredi narave in z naravo, odtod tudi moja radikalna stališča. Ker narava pa ne pozna izmikanj.
Dobr´se ´mejte vsi! Bom se morala res skup vzet in bit´malo manj zasvojena s klepetanjem na MON-u, že malo trpijo moje obveznosti. Pa ne se prehitro veselit, ni rečeno, da mi bo uspelo :)))
Saj ne gre za to, da bi bilo tvoje znanje biologije napačno, samo poenostavljeno je preveč. Fenomen človeka in narave je veliko bolj pester in kompleksen kot to, kar v nekaj stavkih povzemaš, in prav takšna poenostavljanja najbolj izkrivljajo realno sliko in pravzaprav omogočajo potencialno diskriminacijo.
Tudi samo sklicevanje na biologijo, ne pa tudi nje povezanost s poudarki iz sociologije in drugih družbenih ved pač ne more biti validno.
Ja, narava ne pozna izmikanj, zato pa izmikanja še kako poznamo ljudje – še najbolj glede tega, kako dobro sploh želimo poznati naravo.
sicer pa, ena od znanstvenih metod za proučevanje posledic nekega pojava je tudi razvoj nekega scenarija na način “reductio ad absurdum”
In če v našem primeru naredimo to, da torej predpostavimo zaprto družbo istospolnih partnerjev – kaj se zgodi?
Prosim, pa ne zdaj o umetnih oploditvah in genski tehnologiji,ker dobro vemo, da je to v takem obsegu izvedbeno-tehnično in finančno nevzdržno.
Dejstvo je, da tukaj in sedaj taka družba ne more preživeti. In to je dokaz, da je to nenaravno. Ker ne more preživeti. In zato res ne razumem, zakaj bi to še pospševali in mogoče celo otroke učili, da je to povsem normalno.
Ja, res, res gre za višjo stopnjo dekadence, ki je v preteklosti že bila videna. Kako pa se je končalo, pa tudi vemo.
meta brez veze si nekaj jemlješ k sebi, ti pišeš dobro, jasno pa je, da si danes lahko “profa” samo v neki specialni smeri neke tudi širše stroke.
tudi stroke se delijo v specialnosti.
vse tukaj so naša razmišljanja, neko spoznavanje in potreba po osebni gradnji, pravzaprav videnje narave iz različnih vidikov.
če bi jaz kaj rekel o “naravi”, je vse naravno kar vidiš v naravi, nič ni nenaravno vse je del nje in vsi mi smo del tega.tudi takoimenovano istospolno ritopikanje je naravno, pojavlja pa se vprašanje miselnega razumevanje te narave.
Zakaj podpirate to “vračanje k naravi”, “podpiranje naravnega” samo v primerih, ko vam paše?
Pa dajmo, vrnimo se k naravi v vseh pogledih. Zakaj bi zdravili recimo diabetes, popolnoma naravno je, da diabetiki tipa I pač umrejo, saj njihovo telo ni sposobno funkcionirat samo od sebe brez zdravniške pomoči. Če se gremo “reductio ad absurdum” – družba samih nezdravljenih diabetikov bi tudi propadla v treh letih, niti ene generacije ne bi preživeli.
Zakon narave smo zaobšli z oblikovanjem družbe. Po zakonu narave šibki, bolni… itd… nimajo pravice preživeti, ampak je logično, da umrejo. Narava bolnih živali NE TOLERIRA, v naravi velja zakon močnejšega, ljudje stremimo za tem, da bolnim, šibkim pomagamo preživeti.
Zato je vlačenje “naravnih zakonov” v današnji družbi čisti absurd.