Spoštovana dr. Cerar!

Doma imamo 7 tednov starega fantka, ki je bil rojen s 37. tedni in 4 dni. Je dojen, proti večeru pa včasih dodam adaptirano mleko, ker se na dojki krega. Zanima me glede prebave. Od začetka je bila vsaka plenička malo umazana, 1-2x dnevno pa je bilo blata nekoliko več, Nekje po 4-5 tednih pa se je prvič zgodilo, da 3 dni ni kakal. Ob tem ni imel težav. Potem se je čez kakšen teden ponovilo, zraven ga je napenjalo in zvijalo, zato sem mu dala Lactecon in se je pokakal do vratu. 🙂 Takrat sem mu začela dajati BioGaia kapljice in mu jih dajem še danes. Zanima me naslednje – zdaj kaka vsak 2. ali 3. dan vendar se tisti dan, ko se potem pokaka (blato je mehko in gorčične barve), kar precej napenja in spušča smrdeče vetove, ga pa vseeno očitno ne črviči tako zelo, da bi pretirano jokal, gre bolj za tarnanje, ki ga preženemo s crkljanjem v naročju. Zanima me, ali je normalo, da ga tisti dan, ko se potem pokaka, črviči? Sicer krčev zgleda nima, ali je še možno, da se še pojavijo (starost 7 tednov)?

Pikice po telesu – po obrazu ima par drobnih pikic, po trebuščku in prsnem košu pa kar precej. Je to od vročine ali pa bi lahko bil znak kakšne alergije na KM?

Zlatenica – dan pred odpustom ga je dr. Bregant pregledal, omenila sem mu, da se mi zdi malo rumen, pa je rekel, da je res, ampak da je še v mejah fiziološkega in da bodo sestre naslednji dan (na dan odpusta) ocenile, ali bi bilo treba preveriti bilirubin. Sestre so nasl. dan ocenile, da ni potrebe, rumenkast je bil le obrazek, trup in roke ter noge pa ne. Po prihodu domov ni patronažna nič omenjala, da bi se ji zdel rumen, nekje 2 tedna po rojstvu pa se je meni zazdel bolj rumen kot prej, ko sem jo vprašala za mnenje, je rekla, da morda je res nekoliko bolj rumen (spet samo po obrazku, drugje se nama niti ni zdel rumen) amapk da dokler je živahen, se zbuja za hranjenje in napreduje, da ni razloga za skrb in da naj ga opazujem ter odeljem k pediatru če ne bi bil živahen, bi samo spal itd. Ker je bil živahen, je jedel in se tudi zbujal (vsaj za večino obrokov, kdaj pa kdaj sem ga morala tudi zbuditi), ga nisem peljala. Čez par dni je rumenkasto obarvanje res izginilo in tudi zdaj ga ni več, meni pa vseeno ne da miru, ali je bilo res prav, da ga nisem peljala pokazat pediatru? Nekako se tolažim, da če bi šlo za tisto zlatenico, ki bi mu lahko škodovala, da ne bi izginila sama od sebe ali se motim?

Porodna teža: Imel je 2.610 g. Ali je to še v mejah normale za to gest. starost ali pa gre za zastoj v rasti/zahirančka? Naj še povem, da sem zaradi preeklampsije dobila Flosteron. Pri dr. Pušenjaku sem prebrala, da steroidi plod prestavijo v drug način – iz faze aktivne rasti v fazo aktivnega dozorevanja. Je lahko nizka p. teža posledica steroidov? Prav tako sem pri njemu prebrala, da so neke raziskave pokazale, da imajo otroci, ki so v maternici dobili steroide, lahko zmanjašane funkcije določenih organov v odrasli dobi. Nekako sem kar jezna, ker so mi dali Flosteron prvi dan sprejema na E oddelek (31. tednov), zdržala sem pa skoraj do 38. tedna. Saj vem, da se ni moglo predvideti, do kdaj bom zdržala, ampak takoj prvi dan pa mi tudi ne bi bilo treba dati Flosterona, lahko bi se počakalo dan ali dva, da bi se videla dinamika preeklampsije, ki se je po parih dneh izkazala za ugodno.

Se opravičujem za toliko vprašanj, ampak saj veste, mame mora vedno nekaj skrbeti…

Hvala in lep pozdrav!

Draga JanjaB,

to kar opisujete v zvezi s prebavo in kakanjem, je povsem normalen pojav. In če ne bi bili vzgojeni drugače, bi tudi marsikateri odrasli ob pričakovanju “olajšanja” malo pogodel (in kakšnega odzračil). Pogoj za praznjenje črevesja je namreč tudi ta, da blato “pripotuje” do izhodnih vrat – transport pa opravijo mišice v steni črevesja s koncentričnimi in vzdolžnimi peristaltičnimi valovi, ki so lahko tudi zelo glasni (še zlasti, če je v črevesju tudi zrak). Pri dojenčku so zaradi nezrelosti živčnega nitja, ki nadzoruje sinhronost krčenja in sproščanja mišic, ti valovi lahko še neusklajeni – kar privede do trebušnih krčkov. Če so ti manj izraziti, se kažejo tako, kot opažate pri vašem fantu. Ob naraščanju intenzitete pa so krči lahko tako boleči, da dojenčki zariplo vreščijo – dokler se mišice ne sprostijo. Ko se črevo tudi izprazni in lahko obmiruje do naslednje pošiljke kakca.

Pikice bi bilo sicer treba videti – a po opisu sodeč najbolj spominjajo na vročinske izpuščaje (nabrekle znojnice, ki še nimajo povsem razvitih – odprtih izvodil; zato se dojenčki bolj malo potijo). Torej dojenčka manj oblecite in poskrbite, da mu ne bo prevroče.

Tudi to, kar opisujete kot zlatenico, je povsem normalen pojav. Zvečano koncentracijo rumenega pigmenta bilirubina imajo prav vsi novorojenčki – in pri dveh tretjinah je to povečanje vidno tudi “na oko”. Bilirubin ima tudi zaščitno funkcijo – je odličen “lovilec prostih radikalov kisika”, ki jim je novorojenček izpostavljen po rojstvu (in dihanju v atmosferi s 21% kisika, v mami je bil navajen na precej nižjo preskrbo s kisikom). In dokler ne dozorijo drugi antioksidantni mehanizmi (encimi kot so katalaza, superoksidna dismutaza), kar traja kakšen mesec dni, to nalogo opravlja bilirubin. Zato ste lahko povsem mirni.
Ob nevarnih koncentracijah blirubina pa dojenčki niso le rumeni, so kar oranžni – in to po vsem telesu, ne morete zgrešiti ali zamuditi. Glede ocene stopnje zlatenice “na pogled”, pa nas (zdravnike) medicinske (in tudi patronažne) sestre močno prekašajo.

Teža 2610 gramov za fantka, rojenega po 37. tednih nosečnosti, sodi v spodnji del normalne krivučje, ni pa pod njo – torej fant po merah ni bil zahiranček. Se pa zgodi, da pediater otroka oceni kot zahirančka zaradi znakov, kot so suha, luščeča se in zgubana koža, manj obilno maščevje, relativno velika glavica glede na trup… Takrat napišemo, da je novorojenček “klinično” videti SGA.
Betametazon (Flosteron) ste v nosečnosti dobila zaradi možnosti, da bi predčasno rodila in bi vaš novorojenček zaradi nezrelosti pljuč razvil dihalno stisko. Nevarnost prezgodnjega poroda je bila povezana z možnostjo, da se bo preeklampija slabšala (praviloma se ne slabša “linearno”, ampak “eksponetno”, včasih že v tednu dni pride do takšne materine ogroženosti, da je treba nosečnost prekiniti). In ker betametazon sodi med zelo varna zdravila, ki so bila koristno uporabljena pri generacijah nosečnic s tveganjem za prezgodnji porod, je sprejeto priporočilo, da ga dobijo vse tiste nosečnice, kjer obstoja tveganje za prezgodnji porod. In to navkljub občasnim opozorilom, s čim vse bi lahko uporabo betametazona povezali – praviloma gre tudi za majhno število testiranih. In ko se preveri takšna (alarmantna) opažanja na velikem in pravilno izbranem vzorcu ter rezultate statistično pravilno obdela, se pokže, da je šlo za slučajnost.

Steroidi, ki jih dajemo novorojenčkom in dojenčkom po rojstvu (predvsem ob težjih kroničnih pljučnih boleznih zaradi nedonošenosti), so pa čisto druga zgodba – in njihova dolgotrajnejša uporaba res lahko privede do slabšega pridobivanja teže, motenj v razvoju in delovanju nekaterih organov v odrasli dobi.

Torej, najdite kakšno novo zaskrbljujoče opažanje, za to, kar ste napisali doslej, vas nima kaj skrbeti… 🙂

“Vroč” pozdrav iz ljubljanske porodnišnice (kjer se kuhamo pri 31 stopinjah podnevi in ponoči),