Najdi forum

Pozdravljeni…vem, da moje vprašanje ne spada čisto v vašo temo, vendar bom vseeno vesela, če mi boste lahko odgovorili…

Zanima me čisto splošno vprašanje, in sicer povezava med PAP testom in CIN. Ali se z normalnim PAP testom že da ugotoviti morebitni vrednost CIN in pri katerem brisu PAP C se priporoča, da se ugotavlja CIN.

Se opravičujem, če so moja vprašanja zmedena, vendar mi povezava med PAP TESTOM IN CIN ni povsem jasna, pa bi si rada razčistila stvari.

Hvala

Spoštovani,

vaše vprašanje ni nič zmedeno in prepričana sem, da številnim ženskam ni jasno, kaj pomeni Pap in CIN, pa tega ne vprašajo iz zadrege.

Pap je okrajšano za Papanicolau, tako se je namreč pisal gospod, ki je izumil to preiskovalno tehniko. Pri Pap-preiskavi gre za to, da s pomočjo posebnega barvanja preiskujemo različne celice v brisih ali telesnih tekočinah oz. izločkih. Telesnih tkiv in celic se v laboratoriju pod mikroskopom namreč večinoma ne da preiskovati, če jih prej ne pobarvamo, saj se vidijo le nejasne blede sence. S pomočjo Pap-preiskave lahko zelo zanesljivo ugotavljamo rakasto spremenjene celice in iščemo rakave spremembe. Preiskava se je najbolj uveljavila v ginekologiji, kjer z njeno pomočjo iščemo spremembe na materničnem vratu. Ginekolog pri pregledu s posebno palčko pobriše površino materničnega vratu (zato temu pravimo bris). Preparat nato v citološkem laboratoriju pobarvajo in pregledajo ter glede na videz celic izdajo izvid.

CIN je kratica, ki pomeni cervikalna intraepitelijska neoplazija. V lepši slovenščini to pomeni predrakave spremembe materničnega vratu, ki so omejene na zgornji del oz. sluznico in ki so ob pravočasnem zdravljenju praktično 100 % ozdravljive. Če jih ne prepoznamo zgodaj in jih ne zdravimo, lahko z leti napredujejo v raka materničnega vratu. Pap-preiskava je torej namenjena prav iskanju CIN, preden ta postane “pravi” rakav. CIN se na Pap-preiskavi vedno vidi, če je ta pravilno opravljena (tj. bris pravilno odvzet, fiksiran, pobarvan in nato odčitan), pri čemer pa slovenskim zdravnikom in laboratorijem lahko zaupamo.

Lep pozdrav,

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatovenerologije Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Medicinski center Medartis Nova Gorica, http://www.medartis.si/ Estetika Medartis, Ljubljana, http://www.estetika-medartis.si/

Spoštovani!

V zgornjem odgovoru ste zapisala, da se CIN ugotovi s pravilnim odvzemom PAP. Junija sem opravila bris in je bil C1, sedaj v oktobru ponovno in je bil C4, danes mi je ginekolog naredil odvzem tkiva in sedaj moram čakati dober teden na izvide. Nikjer na citološkem izvidu pa nisem zasledila kolikšen bi bil CIN. Kaj se bo to ugotovilo pri odvzemu tkiva ali bi moralo biti razvidno že na izvidu PAP testa? Malo me skrbi, saj že nekaj let čutim, da ni vse kot bi moralo biti in hodim od ginekologa do ginekologa. Pred letom dni je bil PAP v Lj. celo A neg., drugje pa že tri leta C1. Ginekološko sem pa bila povsod bp.
Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovani,

s Pap-preiskavo ugotavljamo, ali je CIN prisoten ali ne, za potrditev in določitev njegove stopnje pa je potrebna biopsija. Da pa bodo stvar lažje razumljive, bo koristno nekoliko pojasniti ozadje razvoja rakavih sprememb materničnega vratu in preiskave PAP.

Rak materničnega vratu je ena najpogostejših novotvorb pri ženskah, ki ga povzroča kronična okužba z nekaterimi tipi humanega virusa papiloma, zlasti HPV 16 in 18. Ti se prenašajo spolno, pri moških in tudi pri večini žensk ne povzročijo težav, imunski sistem sčasoma virus povsem odstrani. Pri nekaterih ženskah pa okužba vztraja in napreduje v rakave spremembe materničnega vratu. Za nastanek okužbe, ki ne kaže nobenih zunanjih znakov, dokler se ne razvije v rakavo spremembo, ni potrebna promiskuitetnost, dovolj je že en sam spolni partner. Eden pomembnejših dosežkov zadnjih let je razvoj cepiva proti tema najbolj kritičnima tipoma humanega virusa papiloma, s katerim letos začenjajo cepiti deklice v 6. razredu. Cepivo, ki je vključeno v program cepljenja, zajema tudi HPV 6 in 11, to sta tipa, ki sta najpogostejša povzročitelja genitalnih bradavic. Te sicer niso povezane z rakom materničnega vratu, so pa hudo breme za bolnike. Cepljenje je prostovoljno, zanj je potrebno soglasje staršev, zdravniki – in upam, tudi pacienti – pa bi si seveda želeli čim večjo precepljenost, ki bo dolgoročno zmanjšalo tako pojavnost raka materničnega vratu kot tudi genitalnih bradavic. Ker cepivo učinkovito zaščiti pred okužbo, preden do nje pride, nima pa vpliva pri ženskah, ki so že okužene, je smiselno cepljenje pred začetkom spolne dejavnosti. Dolgoročno bi bilo v interesu vseh cepiti tudi dečke, da bi jih zaščitili pred genitalnimi bradavicami (ki jih dobijo tudi moški) in zmanjšali kroženje tipov HPV, ki povzročajo raka materničnega vratu.

Rakave spremembe na materničnem vratu, ki so posledica HPV-okužbe, se večinoma razvijajo zelo počasi, več let. V zgodnjih fazah so praktično 100 % ozdravljive, vendar ženske takrat nimajo nobenih zunanjih znakov, ki bi opozarjali na dogajanje. Ko se pokažejo težave (krvavitev, bolečina ipd.), je rak materničnega vratu večinoma že tako napredoval, da pomeni usodno bolezen. Ker je rak materničnega vratu tako razširjena bolezen, so razvili metodo, s katero lahko na hiter, neboleč in poceni način pregledujemo vse ženske in med njimi najdemo (“presejemo”) tiste, pri katerih so potrebne dodatne preiskave in/ali zdravljenje. To je bris materničnega vratu oz. Pap-preiskava. Zdravnik s posebno paličico podrgne sluznico materničnega vratu in tako z njega odlušči celice, ki jih potem pobarvajo in pregledajo v laboratoriju.

V brisu materničnega vratu dobimo za preiskavo odluščene celice, ki jih v laboratoriju pregledajo in glede na videz ocenijo, ali so celice normalne (A), spremenjene – verjetno zaradi vnetja (B) ali spremenjene v smislu, ki kaže na neoplazijo oz. CIN (C). Glede na to, kako močno so izražene spremembe oz. kako “grde” so celice pri izvidu C, jih patolog opredeli še številčno kot C1, C2 itd. Glede na izvid PAP se zdravnik odloči za nadaljnje spremljanje ali dodatne ukrepe pri svoji pacientki: pri normalnem izvidu (A) so to običajno kontrole na 3 leta, pri izvidu C pa bodisi kontrole na krajši čas pri nižjih spremembah bodisi biopsija pri višjih spremembah, na osnovi katere se potem odločijo glede zdravljenja. Lahko se zgodi, da dobimo izvid C tudi pri drugih boleznih, ki niso maligne (npr. vnetje, spremenjene celice zaradi fiksacije), in biopsija razjasni dvom. C4 je izvid, ki zahteva dodatno ukrepanje, kar vam je vaš zdravnik tudi opravil, in na osnovi biopsije bo določena tudi stopnja CIN ter predlagano zdravljenje. Skratka, s PAP-izvidom ugotavljamo oz. sklepamo, ali je CIN prisoten ali ne, natančno stopnjo CIN pa določimo z biopsijo. Celice, spremenjene zaradi CIN, se na PAP-brisu vedno vidijo, razen če iz tega ali onega razloga (večinoma to ni malomarnost, ampak preprosto “smola”) pride do napake pri odvzemu – če je npr. prizadeto zelo majhno področje – ali procesiranju vzorca.

Lep pozdrav,

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatovenerologije Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Medicinski center Medartis Nova Gorica, http://www.medartis.si/ Estetika Medartis, Ljubljana, http://www.estetika-medartis.si/

Spoštovani!

Zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor. Torej stopnjo CIN-a mi bodo določili z biopsijo. Obremenjena sem le s tem, ker sem takoj ko sem opazila spremembe pred tremi leti samoplačniško (ker sedaj jemljejo bris le vsake2 leti) šla opraviti PAP. Po spolnih odnosih sem že pred tremi leti rahlo krvavela in imela smrdeč izcedek iz nožnice. To sem takrat tudi povedala ginekologu, vendar se ni odločil za nič, saj je bil PAP vedno C1. Te težave so se dogajale nekje par mesecev in tudi same po sebi izginile. Sedaj pa vse povsod berem, da ko se pojavijo krvavitve in izcedki, je lahko že prepozno. Opravičujem se, če vas obremenjujem, vedar sem sedaj tako prestrašena, da se je vse skupaj že kam razširilo (jetra,pljuča,…) in da mi tega noben ne bo ugotovil. Ginekolog mi je sicer rekel, dato se bo le malo odstranilo, jaz bi pa vseeno rada vedela, koliko moram ustrajati in če je mogoče bolje odstraniti celoten maternični vrat kot le nekaj saj imam že 43 let.

Najlepša hvala in lep pozdrav.

Spoštovani,

razumem vašo zaskrbljenost, mislim pa, da lahko ginekologu zaupate in mirno počakate na izvid biopsije. Potem se bosta skupaj odločila, kako naprej. Kot dermatologinja sicer lahko odgovorim tudi na kakšno splošno ginekološko vprašanje, vendar se v specifična ginekološka vprašanja ne morem spuščati ali dajati terapevtskih priporočil. Vaše vprašanje je zunaj mojega ožjega delovnega področja, zato odgovor poiščite pri ginekologu.

Lep pozdrav,

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatovenerologije Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Medicinski center Medartis Nova Gorica, http://www.medartis.si/ Estetika Medartis, Ljubljana, http://www.estetika-medartis.si/

New Report

Close