Pozdravljeni vsi sopanicarji,

Sama se s paniko ukvarjam ze leta. Pojavljala se je periodicno, iz nikoder, vsaj tako se je zdelo na prvi pogled.

Rada bi opisala svojo izkusnjo in upam, da komu pomaga.

Od novembra hodim na psihoterapijo, kjer ugotavljam zakaj sem prisla do panike in pocasi – in pogosto bolece – razresujem te vzroke. Psihoterapija je nekaj boljsega, kar se mi je zgodilo in hvalezna sem, da sem se zanjo odlocila. Pomembno je namrec, da ugotovis kaj panika je, od kje pride, zakaj pride in kako se spopasti z njo.

Moji napadi so bili hudi, tesnoba stalno prisotna in bili so meseci, ko sem komaj upala iz stanovanja.

Od panike sem prebrala vse kar je mogoce prebrat in mogoce mi je najbolj pomagalo spoznanje: panika je OZDRAVLJIVA. To ni stanje, ki vas bo spremljalo vse zivljenje, ceprav se mogoce trenutno tako zdi. To ni res. Panika je ozdravljiva, ce se odlocis, da bos nekaj naredil za to.

Pri paniki mozgani zamenjajo neudobje z nevarnostjo. Pojavijo se fizicni znaki, ki opozarjajo na nevarnost, ceprav je v resnici ni. Jaz sem se med napadom najbolj bala, da bom izgubila zavest. Ko sem preucevala paniko sem ugotovilq, da je to dokaj nemogoce, razen ce si nagnjen k izgubi zavesti; pri paniki se namrec srcni utrip povisa, za izgubo zavesti pa potrebujete ravno obratno.

Ce koga zanima, lahko povem se kaj naprej. Samo rada bi, da vsi ki se z njo borijo, in ni nas malo, da veste, panika ni nekaj kar bo vedno tukaj.

Pozdravljena,
tudi sama se spopadam s to težavo. Ravno v tem času sem bila mesec dni na bolnški. Zdaj sem spet v službi. Vendar nisem dobro..ko pridem v službo mi začne srce hitreje utripati, čutim nek strah, in komaj čakam da grem domov. o počutju ne razlagam nikomur, ker ne bi razumeli, tudi možu ne, ker pravi da naj zdržim. Ko sem bila doma sem se počutila dobro, ko pa sem se spomnila na službo pa se je začel spet ta strah. kaj naj naredim da bi končno začela normalno funkcionirat… ker je zelo težko. Hvala.

Živjo,

Ja, očitno nas je zmeraj več. Na žalost. Tudi sama, ko sem doživela prvi panični napad nisem vedela kaj je pa zdaj to? Še bolj sem bila panična, ker se je to zgodilo kar na enkrat brez vsakega razloga,groza. No dobro, moram priznati, da sem bila zelo živčna zaradi izpitov , verjetno je prišlo to vse za mano. Potem sem pa še zbolela od vsega tega, tudi tako kot ti mi sploh ni bilo za it ven, v družbo, kar doma bi bila v postelji in se smilila sami sebi.
Zdaj sem že malo boljše , poskušam misli odvrniti nekam drugam, hoditi med ljudi in biti z tistimi, ki so mi ljubi, takrat vam povem, mi je tako boljše , enostavno pozabim na skrbi in se sploh ne počutim več slabo, seveda pa prvih 5 minut, ko imam čas razmišljati neumnosti spet postane slabše. Počasi premagujem to, se učim kako se umiriti.
Pet kar se tiče tvojih problemov, tukaj gor jih še kako dobro razumemo, no razumemo tebe in se lahko med samo pomenimo, pomirimo, damo nasvete….. Prve 3 tedne, ko sem doživela prvi napad sem bila prestrašena kamorkoli sama it ali pa sploh ven, mislila sama pri sebi kaj če se mi kaj zgodi , nebo nikogar, ki mi pomaga ….. zavračala sem druženje….samo doma sem se počutila varno. Potem sem seveda bila vsak teden pri zdravniku in na vseh možnih pregledih dokler se mi ni počasi začelo dozdevat, da mi je že vse udarlo na psiho. Dobila sem pri nevrologu potem tablete amyzol, ki so mi stanje kar izboljšale, seveda je treba delati na tem tudi sam , za enkrat so to moja podpora, ki mi pomagajo iz tega, če sam ne zmoreš , če je res hudo ponavadi vzamem persen pomirjevala iz zelišč, ki jih lahko dobiš v lekarni brez recepta. 🙂 lep pozdrav obema in čim manj panike!

…borim se z napadi panike…zelo mi pomaga če o tem govorim z nekom, ki to doživlja…če je kje kdo za kakšen pogovor naj piše na moj mail…bom zelo vesela…

-…[email protected]