Najdi forum

Zanima me (nujno!) ali ima kdo izkušnje z paničnimi napadi v tem smislu, da se jih je “znebil” oz. se “pozdravil” ?

Pozdravljena…..

Tudi jaz sem imela panične napade…in sem poskusila s sproščanjem, ukvarjanjem z rekreacijo (vsak dan) in pravilno prehrano to prekiniti. Trenutno mi zelo dobro uspeva saj ze od oktobra nisem imela nobenega napada več….je pa res, da je potrebno precej volje in energije, d se to neha…in nehat te mora biti strah teh napadov…
Priporočajo tudi avtogeni trening in veliko časa preživeti v naravi…..
Naty

Tako je jaz sem to preživljala 2 leti. Jemala sem antidepresive COAXIL nekje 3 mesece, nato so mi jih ukinili, ker so menili, da ni potrebno.

Meni ni žal, da sem to dala skozi, sedaj vem kako se tega obvarovati v prihodnosti. Prej nisem vedela, kje sploh delam napake, nič sproščanja, nič zdravega prehranjevanja, no pri meni še je nato šlo za veliko slabokrvnost. Groza skratka.

Vedela sem, da to moram prebroditi, vsako jutro mi je bila muka, pol k. sem imela slabega počutja in še manj sprostitve, nikjer se nisem sprostila. Vedno sem razmišljala le o tem kdaj me bo zgrabil kak napad.

* začela sem se zdravo prehranjevati.
* več se družiti s prijateljicami, ki so na življenje gledale pozitivno (one sploh niso vedele kaj se z menoj dogaja) in nisem hotela da vejo, ker so bila potem druženja čisto normalna.
* hodila sem v naravo
* spremenila videz, čeprav mi to takrat nič ni pomenilo
* pred vsem tem pa naredila črto pod vsem, kar me je obremenjevalo

ZNEBILA SEM SE TEH GROZNIH OBČUTIJ, sedaj vem kdaj je meja.

Življenje jemljem takšno kot je, s problemi se poskušam čimprej spoprijeti in jih rešiti.

Saj imamo vsi slabe in dobre dneve. Ko imaš slab dan pojdi ven v naravo, pa v družbo (jaz sem šla na silo, čeprav mi ni bil) pa sem se tega s časoma navadila)

Verjemi vse gre z močno voljo in tudi tebi bo uspelo.

Meli, najlepša hvala, sedaj sem tudi sama začela vsak dan hoditi na sprehod (približno 30 do 40 min. hitre hoje), v naravo in skušati se spoprijemati s problemi (ki jih nimam malo). Sedaj si mi dala voljo, da si spremenim tudi videz, ker me zelo moti, da se niti k frizerju ne upam, sedaj pa bom šla, bo kar bo. Stokrat hvala tebi in vsem tistim, ki to dajajo skozi, želim čimprejšnje in čimboljše “okrevanje”.

Tjasa,

predvsem ne se bati teh napadov in ne se izogibati situacijam, za katere predvidevas, da te lahko napad preseneti! Zapomni si, da se ti nic strasnega ne more zgoditi, pa naj v tistem trenutku izgleda situacija se tako grozno. Nadvlada te strah, ki je nerelaen – imej to vedno v mislih. Super je, ce si uspes pomagati s humorjem. Humor, nasmesek, vzpostavi krasno distanco do groze, jo premaga, spet najdes prisebnost.
Jaz sem te napade imela pol leta nazaj kaksna dva do tri meseca. Sedaj se mi ne dogajajo vec, vseeno se me drzi se nekaj nejasne negotovosti (da se se kdaj utegne ponoviti, ceprav se zavedam, da to lahko obvladujem). Ampak uspesno delam na tem, pocasi in vztrajno premagujem se ta zadnji trdovratni strahec do popolne notranje harmonije in miru, ki je moj cilj.

Kaj se pomaga: gibanje, sprehodi, druzenje s fejst ljudmi, vse, kar te spravlja v dobro voljo in smeh. Avtogeni trening tudi, ce ga znas pravilno izvajat. Izogibaj pa se alkoholu, mamilom, pretiranemu delu, naporom in zlasti vznemirjanju. Prisluhni si, kaj je narobe, kaj bi rada spremenila – in to potem tudi naredi!
Panicni napadi so namrec zelo zaostrena stopnja strahu, ko nekaj v tebi prekipi, ko necesa noces vec, ko je potrebna SPREMEMBA. So jasen poziv k spremembi!
To ni nekaj, kar te “napada od zunaj”, ampak si ti.

Lahko poisces pomoc strokovnjaka, psihiatra, psihologa. Ni ti treba imet predsodkov v zvezi s tem. To nima nic opraviti s stigmatiziranimi dusevnimi boleznimi. To je psihicna motnja, ki spada med sodobne bolezni danasnejega casa in je posledica prehitrega in prezahtevnega tempa. S tem ima precej ljudi tezave (menda vsak tretji ali cetrti vsak kdaj v zivljenju).
Jaz sem obiskala psihiatra. Predlagal mi je zdravljanje z antidepresivi. Ker tudi sicer ne maram tablet, se za to nisem odlocila in sem rajsi ubrala samoanaliticno (daljso!) pot. Jaz mislim, da je vse lahko uspesno, samostojno se odloci za tisto varianto, ki ti je najbolj blizu!

Prepricana sem, da si bos opomogla.
Pozdrav, L.

Hej!

Men se tud to ze neki casa dogaja. In do danes nism vedla kaj to je. Danes pa mi je povedu en prijatelj za kaj se gre, ker je tudi sam imel probleme s tem. In vidim, da nisem edina 🙂 Mislite, da ima to tudi kaj veze s scitnico, ker imam tudi z njo probleme.

Mislite, da bi pomagala joga?

Hvala za kakersn koli odgovor!

New Report

Close