Panični strah na sovoznikovem sedežu

Pozdravljeni,

Stara sem 35 let. Obračam se na vas, kajti strah in moji napadi panike otežujejo vožnjo partnerju ali komurkoli s komer se vozim v avtu in še sama sem čisto izčrpana in napsihirana. Imam izpit B kategorije in res je da zadnja leta manj vozim, a vseeno me je na sovoznikovem sedežu že od nekdaj strah. Za volanom me ni strah in nisem panična. Strah me je samo, da bi peljala v kakšno večje mesto kjer še nisem bila, oz se ne znajdem. Ta del je najbolj smešen. Vseeno ne rada vozim avto, če treba it nekam dlje. Naj dodam, da sem kljub strahu prepotovala, preletela in videla dober del sveta. Bilo bi mi dosti lažje, če tega nenormalnega strahu ne bi bilo:).
Z možem se ponavadi peljeva k meni domov iz enga konca Slo na drugi, pa tudi če se peljeva nekam za kratek čas, vedno mislim, da ni dovolj pazljiv in mu govorim, prehitro pelješ, prosim počasi, čeprav se drži omejitev (tu pa tam kaj prekorači), ko spreminja postajo na radiu ali se oglasi na telefon, vedno se držim za ročaj in ko se pripeljeva na cilj me roka boli od stiskanja ročaja, kajti v stanju sem se držati 3 ure ali pa ko greva v tujino 16ur. Ker zdaj živiva v tujini se bo treba večkrat peljati z avtom, a jaz razmišljam o tem, da bi se peljala z letalom, bojim se tudi leteti (četudi sem veliko že preletela včasih), a mislim si bolje trpeti 2 uri z letalom, kot 16 ur v avtu. Ko se peljeva npr z možem ali prijateljico se vedno ustrašim, da nimata prave varnostne razdalje, pa že sama z nogami namišljeno zaviram in se držim za ročaj, pa stokam od straha, na avto cesti, če so pred nami vozila in treba zavirati ali prehitevati, mislim, da dobivam neke vrste panične napade, težko diham, včasih si pomagam kot nosečnica pri popadkih:), včasih že zajočem in prosim partnerja naj upočasni in verjamem, da mu grem na živce, ker ne more biti sproščen in šele tako bi lahko povzročil nesrečo. Najhujše je, ker me stiska v prsih, vsa sem v krču in zelo trpim. Kaj mi je? Ne morem zaradi tega ostati doma, rada bi se znebila tega strahu. Ima ali je imel še kdo podobne težave? Zdaj živiva v tujini in se ne upam tle peljati,drugače pravim, da ko sem sama vozila svoj avto me ni bilo strah. Ne razumem, da me je že od nekdaj pa strah na sovoznikovem sedežu in zadnja leta imam občutek, da se mi bo zmešalo med vožnjo. Že mož je rekel, da bi bilo dobro, da si poiščem kakšno strokovno pomoč, ker otežujem vožnjo njemu in sebi ker imam občutek, da me bo infarkt med vožnjo tako se napsihiram. Kljub temu, da mi mož govori, peljeva se varno, varna razdalja, vse je pod kontrolo….to nekaj časa deluje, če se čez mesto peljeva, ko treba pospešiti in je gužva pa dobim spet panične napade…
Prosim za nasvet, sram me je,ker na dopustu je tudi nekaj prijateljev opazilo, da imam ta nenavaden strah in jim je nenavadno in smešno, včasih mi rečejo, pa kaj ti je, pa saj včasih nisi bila takšna itd…
Zanima me ali ni to kaj morda povezano s hormoni? Ne vem ali sem nekje enkrat prebrala, da pri pomanjkanju nečesa, postane prisoten nek paničen strah? Vendar, ko sem bila na enem hormonskem pregledu krvi (zaradi tega, ker imam težave z zanositvijo), da imam jaz baje preveč hormonov. Ne vem ali obstaja kaka povezava…jaz sem sumila, da mi mogoče nečesa primanjkuje:) Očitno se mi “samo meša..;)!”

Pozdravljeni!

Kar opisujete je resnično panični strah oziroma anksiozost (tesnoba), ki se pri vas specifično pojavlja med vožnjo. Zanima me ali ste kadarkoli v življenju imeli slabo izkušnjo v prometu? Ste imeli kakršnokoli prometno nesrečo ali drug neljub dogodek, daj bi le ta izkušnja lahko pustila omenjene posledice? Kako dolgo že imate opisane težave? Vožnjo resnično drugače doživljamo, če smo za volanom sami ali smo na sovoznikovem sedežu, to je povsem normalno…
Svetujem vam, da če nikakor ne najdete nobene sproščujoče tehnike, ki bi pri vas lahko delovala za daljši čas, da poiščte pomoč pri strokovnjaku. Zgolj za to, ker je razumljivo, da je na ta način težko živeti v vsakdanjem življenju. Imate morda še na katerem drugem področju življenju podobne težave? Oglasite se pri svojem osebnem zdravniku, razložite mu svojo zgodbo, saj verjamem, da je za vaše težave primerna rešitev, da lahko zaživite manj stresno. Panična motnja je načeloma lahko povezana z določenimi hormoni, a glede na prebrano sklepam, da pri vas ne gre za le te težave.

Vso srečo, oglasite se nam kako napredujete.
Lep dan, F.Tadeja