Pozdravljeni

Po smrti očeta se soočam z tesnobo in občasnimi paničnimi napadi. Vse tipične znake imam, nisem na tabletah ker mi psihiater na UKC ni predlagal da grem ampak naj bi pogovor pomagal, ki socer pomaga. Občasno pa me še vedno “rukne”.

Zanima me sledeče. Ko doživim panični napad imam probleme z spanjem, ki se potem umiri ko me tesnoba malo mine oz raven pade. Težave so take da težje diham in potem ko želim zaspati še preden zaspim me zbudi kot da sem pozabil dihati in nimam zraka. Istočasno me ustraši katerikoli zvok se zasliši v sobi. Tudi ko sem biden je občutek kot da moram razmišljat o vsakem vdihu ki ga naredim in ni avtomatičen oz podzavesten kot bi moral biti.

Fizično sem že preveril: aprila EKG pregled 2x, spirometrija, pregled pri kardiologu, 3 dni nazaj pa še UZ srca ki je bil tak kot mora biti.

Zanima me ali bi moral še kakšen pregled narediti glede na zgoraj omenjeno dušenje, ali je to psihični vzrok?

Pred dnevi sem tudi jaz odprla temo glede paničnih napadov.. Trenutno sem ze 3 tedne na Asentri in še vedno doživljam panične napade in se bojujem z nespečnostjo. Imam čisto enake simptome kakor ti, s tem da ko imam hud pančni napad ne morem dihati in mam občutek da mi bo srce vn ruknalo. Sedaj sem začela z obiskom pri psihiatrinji in psihologinji in se na vsake 2 dni slišim z zdravico. Tudi meni so preverili kri, srce in pluča in sem bp, tako da menijo da je vse psihično. Predlagam da če je res hudo da pokličes osebnega zdravnika in mu opišeš situacijo in začneš s terapijo pri psihologu.

Slad, pozdravljeni,

To, kar opisujete, so pogosti simptomi tesnobe in paničnih napadov. Pogosto lahko tesnoba povzroči občutke težjega dihanja ali potrebo po zavestnem nadzoru dihanja. Telesne preiskave, ki ste jih opravili, so običajne in pomembne za izključitev morebitnih fizičnih vzrokov.

Ker ste se že posvetovali s psihiatrom in opravili fizične preiskave, ki niso pokazale nepravilnosti, bi lahko sklepali, da so težave, ki jih opisujete, psihične narave. Vendar to ne pomeni, da te težave niso resnične ali da jih je mogoče enostavno ignorirati.

Te težave so zelo resnične in lahko močno vplivajo na vaše vsakdanje življenje. Zdi se, da ste že veliko naredili za iskanje pomoči in razumevanje teh težav. Iz vašega opisa je jasno, da iščete dolgoročne rešitve, ki bodo obravnavale osnovne vzroke vaših simptomov, ne le simptomov samih. To je pristop, ki ga psihoanalitična psihoterapija pogosto zagovarja.

Psihoanalitična psihoterapija temelji na predpostavki, da naše nezavedne misli in občutki močno vplivajo na naše zavestno doživljanje. Te nezavedne vsebine lahko vključujejo stvari, ki smo jih doživeli v preteklosti, kot so travme ali stresni dogodki, ki še vedno vplivajo na naše trenutno življenje.

V vašem primeru bi lahko takšen način pomagal razumeti in obdelati globlje, nezavedne občutke, povezane z izgubo vašega očeta. Smrt bližnjega je globoko travmatična izkušnja, ki lahko sproži občutke tesnobe in paničnih napadov. Z delom na teh globljih, nezavednih občutkih bi lahko lažje obvladali simptome, ki jih trenutno doživljate.

Seveda pa je pomembno, da se vselej posvetujete z usposobljenim strokovnjakom, ki vam bo pomagal oceniti, katera vrsta terapije je za vas najbolj primerna. Psihoanalitična psihoterapija je lahko zelo učinkovita, vendar ni nujno prava rešitev za vsakogar.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni, vibeznotvibin,

opisujete težave oziroma simptome, ki so pogosto zgolj opozorilna lučka na kontrolni plošči, ki govori o tem, da nekaj pod pokrovom motorja ne deluje kot bi moralo. Zdravila lahko pomagajo pri lajšanju simptomov, vendar ne morejo razrešiti vzrokov. Pogosto so ti vzroki potlačene nezavedne vsebine v obliki potlačenih čustev, spominov itd. Za usposobljeno strokovno pomoč pri raziskovanju in predelovanju je potrebno poiskati pomoč pri ustrezno usposobljenem strokovnjaku – psihoterapevtu.

Naj še opomnim, da psiholog ne izvaja terapije. Spodaj je na kratko opisano delo psihologa in psihoterapevta:

Psiholog je oseba, ki je pridobila univerzitetno stopnjo v psihologiji. Psihologi se ukvarjajo z različnimi vidiki človeškega vedenja in miselnih procesov, vključno z zaznavanjem, mišljenjem, učenjem, čustvovanjem, osebnostjo in socialnim vedenjem. Lahko izvajajo psihološko testiranje, svetovanje in raziskave, vendar ne izvajajo (psiho)terapije. Nekateri psihologi se specializirajo za klinično psihologijo in so usposobljeni za ocenjevanje in zdravljenje duševnih bolezni.

Psihoterapevt je strokovnjak, ki je usposobljen za izvajanje psihoterapije – vrste terapije, ki je namenjena zdravljenju duševnih in čustvenih težav. Psihoterapevti uporabljajo različne tehnike in pristope za pomoč ljudem pri obvladovanju stresa, izboljšanju medosebnih odnosov, obvladovanju čustvenih težav in izboljšanju kakovosti življenja. Psihoterapija se pogosto osredotoča na dolgoročne strategije za obvladovanje težav in spremembo vedenja.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljeni

Hvala na izčrpnem odgovoru. Zdravnica mi je zarad težav z spanjem predpisala Mirzaten. Odkar pijem zdravilo 10 dni nimam težav z spanjem. Tudi čez dan je počutje veliko boljše (verjetno tudi zato ker se naspim).

Imam vprašanje glede stranskih učinkov omenjenega zdravila. To da bi pojedel vse kar vidim mi je jasno. Zanima me pa to da sem se zbudil 2 dneva zapored zmatran. Roke sem imel zmatrane in malo mravljinčaste pa tudi nek pritisk v glavi sem čutil pa slabost. To traja nekje do popoldneva potem sem OK. 3 dan pa sem se zbudil poln energije in kot da tesnobe ne poznam oz utrujenosti. Je tudi to del stranskoh učinkov omenjenega zdravila ali bi moral se naročiti na kakšne preiskave?

Hvala za odgovor

pred kratkim je izšla knjiga Adijo panika in tesnoba, ki jo zelo priporočam v branjem vsem, ki se srečujete s tovrstnimi težavami… meni je zelo pomagala. srečno!

Pozdravljeni, Slad,

Lahko vam napišem nekaj informacij, ki so dostopne na spletu. Za več se morate posvetovati s svojim zdravnikom.

Mirtazapin (oz. Mirzaten) je antidepresiv, ki deluje na določene nevrotransmiterje v možganih in lahko pomaga pri lajšanju simptomov depresije. Je tudi znan po svojem sedativnem učinku, zaradi česar se včasih uporablja za zdravljenje motenj spanja.

Stranski učinki Mirtazapina se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Nekateri bolniki lahko doživljajo naslednje stranske učinke:

Povečan apetit in povečanje telesne teže: To ste že omenili.

Zaspanost ali utrujenost: To lahko pojasni občutek zmatranosti.

Omotičnost ali vrtoglavica: To bi lahko bilo povezano s pritiskom v glavi, ki ste ga omenili.

Mravljinčenje ali občutek otrplosti: To bi lahko pojasnilo vaše simptome v rokah.

Lepo vas pozdravljam!
Miha Štrukelj