Panicni napadi
Pozdravljeni.
Mož se sooča s panicni mi napadi. Največkrat se mu zgodijo v avtu ali na sprehodu. Občutki ob tem so zelo groznI. Ima tudi sicer nekaj težav z zdravjem in sicer razdražljivo crevesje. Tako da ko se pregreli s kako hrano, se mu napihne v spodnjem delu črevesja in ta bolečina se prenese proti srcu-občutek dušenja in tudi preko rame in roke. Vse to ga zelo izčrpa. Star je 42 let. Probala je že kar nekaj terapij, vendar stvari se mu ponavajajo. Naj omenim da je sicer zelo aktiven-zaposlen in tudi sicer sportnik-rekreativni, aktiven z otroki…Te težave mu zelo slabšajo kvaliteto življenja, mu jemljejo energijo. Veckrat je jezen, saj si zelo zeli aktivno in zadovoljno ziveti.Trenutno se zdravi s homeopatijo in pogovori z zdravnico. Prosim vas za kakršnokoli misel ali usmeritev. TudI meni je zelo hudo, ker nevem, kako naj mu pomagam.Vidim pa da zelo trpi in si zelo želi premostiti te težave.
Pozdravljeni Tulipan 24a!
Lepo ste opisali kako lahko panični napadi nekomu poslabšujejo kvaliteto življenja in seveda vplivajo tudi na ljudi v bližnji okolici. Razumljivo, da želite možu pomagati in kot ste opisali, se tudi sam na različne načine trudi in spopada z nastalo situacijo.
Res je, da so panični napadi zelo neprijetni. Človek lahko zelo resno doživlja občutek, da bo umrl, da se mu bo zmešalo in podobno…Dobra stran ( če smem tako reči) je sicer ta, da se od paničnega napada ne umre, ne glede na to kako grozno izgleda oziroma ga nekdo doživlja. Dobra stran tovrstne težave je sicer tudi ta, da se lahko človek sčasoma nauči raznih tehnik s katerimi si pomaga in v bistvu težava s časom nima več tolikšne moči nad njim. Zelo v pomoč je možu lahko psihoterapija. Glede na to, da opisujete težave s prebavili, pa je možno tudi precej narediti z urejeno prehrano in izogibanjem prehrani, ki mu povzroča težave.
Dobro je, da je mož telesno aktiven in da se ukvarja z otroci. Ne bi bilo dobro, da bi se zavoljo strahu pred paničnimi napadi umikal iz družbe in opuščal dejavnosti. Poleg vsega kar že počne bi predlagala še psihoterapijo. Veliko informacij o paničnih napadih lahko dobite na forumu društva DAM- http://www.nebojse.si/Forum/index.php?board=8.0
Vsekakor je problem rešljiv in le pogumno!
Lep pozdrav,
Bernarda
Pozdravljeni,
mož bo zagotovo našel način in ravnanje, da mu panični napadi ne bodo več v tolikšni meri krojili življenje in bodo izgubili svojo moč nad njim. Dobro pa je, da opravi tudi vse telesne preiskave in izključi morebitne telesne vzroke težav saj bo tako tudi v osnovi pomirjen, da se mu s samim napadom ne more nič hudega zgoditi,
vse dobro želim,
lep pozdrav,
Bernarda
Hvala za vse uporabne nasvete. Te težave so tako zakomplicirane in naporne zanj in počasi za vse. Ne vemo več, kaj se naredit. Za psihoterapije se zaenkrat ni odlocil. Pravi da si pomaga z afirmacijami, dihanjem, športom. Kak dan gre na rekreacijo, spet drug dan je čisto brez moči in energije. Sedaj pravi da se mu vrti, da prav obcuti neko nestabilnost kot da ga zanasa pri hoji. Kak dan ne more niti na sprehod ali pa se zgodi, da je čisto utrujen že po manj napornem gibanju.
Veliko pregledov je dal skozi – obremenilni testi, kardio pregledi…Vse bp le da ima športno srce.Kaj to pomeni, nismo ugotovili. Pokazalo je refluks in razdraženo črevesje ko je bil na gastro in kolonoskopiji.
Zelo nas skrbi kaj to bo, hkrati pa mu zaupam, da bo vse OK. Ima voljo, gre kar v službo, kljub težavam, ker pravi, da se bolje počuti med ljudmi.
Js sm mel panične tudi.
Panični napad je u bistvu strah. Znebiš se ga z pogumom -> čim bolj se moreš opogumit, lahko tudi z agresijo. Ko se začne opazuješ občutje in si moraš želeti še več! DAJ ŠE! A JE TO USE KAR IMAŠ? Itd itd… pač pogum ali fejk pogum z agresijo
Ko to enkrat znaš, pač takoj ko se začne ga že preprečiš in to je to, do konc lajfa si frej. Lahko se vrne ( meni se je po ~ 2 letih, ravno včeraj-kakšno naključje) ampak pač se ga rešiš.
Tudi jaz
Ne morem verjet
Tudi jaz sem se ze navelicala teh panicnih napadov in sem en dan cist popizdla
Dej tolc touc kokr hoces pa ce crknem..men je se srce nabijal..in od 130 se je zacel umirjat umirjat prov cutila sem ga kako se umirja.
Hocem povedat da naj se moz takrat razjezi ko ga zacne grabit in naj se opazuje zavestno obcutine samo panicn bit .
Živjo, star sem 16 let in mislim da imam panicne napade v šoli in vsepovsod kjer je veliko ljudi in v zaprtih prostorih že kakšno leto. zgodilo se je da sem se enkrat zelo ustrašil nečesa v šoli bila je nesreča in se mi je takrat zgodil panicen napad in od takrat naprej jih imam skos. mami je poklucala zdravniko in so mi dali napotnico za otroškega psihiatra ki ga imam cez 1 mesec zanima me mase če so te panicni napado ozdravljivi ker bi res rad normalno hodil v šolo in ven z prijatelji ker ne morem živeti z tem že pr 16 letih Hvala. Lp
Pozdravljen,
da, panični napadi so obvladljivi. Naučiš se z njimi ravnati in izgubijo moč nad tabo oziroma minejo in ni nujno, da se še kdaj vrnejo. Niso nevarni in te ne ogrožajo, ponavadi okolica niti ne opazi kakšen vihar se dogaja v tebi. Psihiatrinja ti bo verjetno svetovala tudi kakšno psihoterapevtsko obravnavo in seveda v teh letih se tvoje življenje šele začenja tako da kar pogumno naprej v nove zmage, vdih- izdih :), težave so rešljive in nas bogatijo in naučijo vedno kaj novega.
Želim ti uspešen začetek novega šolskega leta in vse dobro,
Bernarda
Nisem strokovnjakinja in če bom svetovala kaj v nasprotju s strokovnim mnenjem, me ne poslušaj 😉 ker si na čakanju še celo mesec in se je šola že začela…
Ker ne vem kaj se je točno zgodilo, si bom pač *izmislila* za obrazložitev primera – da je en v gužvi padel po stopnicah in si nogo zlomil pa še par drugih s seboj potegnil (pri nas je vedno bilo veliko prerivanja in hitenja po stopnicah, ki so precej drsele)
Če so se ti napadi začeli ali zelo močno ojačali po incidentu v šoli in so vezani na obljudene zaprte prostore, poskusi ublažiti strah z “razumom”, minimizirati “spodbude takšnega mišljenja” ter imeti “načrt” ustavitve paničnega napada preden se začne/razbohoti in “preprečevanja”.
In obrazložitev na mojem izmišljenem primeru:
-Razum: statistično je tako zelo redek primer, vsak dan hodim po stopnicah in se je samo enkrat zgodilo, bil je izoliran incident
-Načrt preprečitve: hodil bom počasi in držeč ograje ter nosil nedrsečo obutev, ne bom se obotavljal – potem se mi ne bo mudilo, striktno si bom brisal mokre podplate na predpražniku
-izogib spodbude mišljenja: izogibal se bom akcijskih filmov, novic in podobnih vizualnih upodobitev poškodb.
Način ustavitve napada: ustvaril si bo diskreten tik, ki me bo spodbudil biti v trenutku ne preteklosti ali katastofirani prihodnosti – ko bom začutil, da me prijemlje strah si bom počasi globoko vdihnil in izdihnil (drži do 5, vdihuj do 5, drži do 5, izdihuj do 5, drži do 5), medtem ko si ob tapkanju (#) s prsti na hitro zrecitiram strah me je, nisem ogrožen, pomiril se bom, vredu je – dokler se ne pomiriš (z vajo postane lažje in učinkovitejše)
Pa še enkrat – nisem strokovnjakinja in to so začasni kompenzacijski mehanizmi, ki meni osebno pomagajo priti čez dan, in ne rešijo težave, vsekakor pa niso nadomestilo strokovne pomoči. Pa tudi niso čudeži, ki močno primejo.
Upam, da ti prav pride in veliko sreče 🙂
(#) to tapkanje izgleda tako, da z blazinico palca pritiskaš na blazinice ostalih prstov – fora je ista kot pri smejanju, ko si žalosten (pomaga preko mišičnega spomina)
P.s. če si sredi napada (da te od panike duši) hiperventiliraj (sam ali v *papirnato* vrečko) – hiperkapnija povzroča omotico, kar ublaži panični napad.
Včasih je bila spletna klepetalnica kjer si se lahko prijavil brez, da bi se registriral in jaz naivnež sem tam nekomu poslal link iz avto.net, da prodajam svoj avto, da če ga mogoče zanima nakup avta. Napisal je da ga ne zanima. Nato je ta prevarant nekako spoznal, da sem tudi na avto forumu oglaševal vozilo in mislim da me je kontaktiral preko zasebnega sporočila in rekel da naj ga pokličem, da se zanima za moje vozilo in mi dal številko, kar sem storil. Povedal sem mu zadnjo ceno in klic je bil končan. In to je bilo dovolj. On si je izmislil neko čisto drugo izmišljeno zgodbo češ da se je slišal enkrat z mano glede nekih popolnoma drugih stvari in da naj bi mu dolgoval denar in zaradi te izmišljene zgodbe sem bil več let v postopku, ker je pač slovenski sistem kakršen je, kjer se zavlačuje leta in leta, lažnivcem verjame, poštenim ljudem pa ne. Sreča v nesreči je bila da sem našel dokument, ki mi je dal alibi in sem dokazal nedolžnost. Seveda lažnivec ni nikoli odgovarjal za laži, še manj tisti ki so delali preiskavo nestrokovno.
Ker so se tekom postopka dogajale takšna in drugačna nagajanja, tudi celoten postopek je bil zelo stresen, sem po tistem psihično zbolel, ker takih izkušenj še nisem imel. Imel sem strah, občutek krivde, panične napade, napade jeze, občasno hitro bitje srca in aritmije, zbujanje ponoči, razdražljivost, težave s spominom, nato še pa prehodno kap. Najbolj od vsega mi je pomagalo zelo dolgi sprehodi v naravi in pa krmiljenje živali. Je nek poseben občutek, kjer zgine anksioznost in te naredi živega.., Konji, osli, ovce, koze, krave, psi, mačke… Ni ga boljšega kot delo z živali. Živijo za trenutek, so prijazne in imajo toplino. Bolj pomaga kot vsaka tableta.
