Pacienti po operaciji na srcu
Pozdravljeni,
imam nekaj vprašanj in sicer oče je bil 27.3.2009 operiran (Medicor Izola), naredili so mu 6 bypass-ov, po operaciji je zelo hitro okreval, iz bolnišnice je bil odpuščen 10 dan po posegu.Izvida o posegu nimam pri roki, da bi prepisala.
Sedaj je že kar nekaj časa doma. Zanima pa me predvsem to, ali je normalno, da mu izredno veliko paše spati, recimo po jutranji hoji, ko pride domov obvezno spi, po popoldanski hoji tudi, pa tudi zvečer. Ob odpustu je dobil tudi nekaj napotkov kako in kaj naj bi se vklopil v normalno življenje, v teh napotkih tudi piše, da naj pacienti počivajo, tudi več ur ali je to to ali bi moral na posvet k zdravniku.
Zanima pa me tudi sledeče iz leve noge mu je bila vzeta žila, noga ga sicer ne boli (vsaj pravi da ne oz. pravi da včasih ga malce), vendar ima precej otečeno, imate mogoče kakšen predlog kako bi to otekanje zmanjšali (rahla masaža, kreme…).
In še eno vprašanje, danes mi je potožil, da ga v prsnem delu še vedno kar precej boli (oče ima zelo visok prag bolečine) in da ima občutek kot da bi imel nekaj trdega, zopet me zanima ali naj gre k zdravniku?
Pa še res zadnje vprašanje. Večkrat se mi zdi da je zelo depresiven, predvsem zadnje dneve, včasih kar sedi in razmišlja o posegu. Na internetu sem zasledila da tem pacientom zelo niha razpoloženje. Glede na vaše izkušnje ali se bodo ta razpoloženjska stanja s časom umirila?
Za vaše odgovore se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,
Katja
Katja pozdravljena,
če lahko, naj ti povem, da je z mojim očetom zelo podobno, zdaj je 12 dni doma, skoraj tri tedne po operaciji, in vse, kar opisuješ, se dogaja tudi pri njemu. Potek operacije je bil nekoliko bolj zahteven, izid pa dober, tudi okrevanje je bilo hitro, brez zapletov.
Nogo ima še otečeno, vendar ne več toliko kot pred dnevi (vnelo se mu je tudi nekaj šivov na spodnjem delu noge, a je dobil antibiotike in je sedaj v redu). Boli pa ga ne več. Zdravnik mu je rekel, da naj bi to bila posledica nastajanja novih ven v nogi. Rane zaenkrat še ne mažemo (rekli so, naj raje diha), dajamo le obkladke s fiziološko raztopino.
Tudi moj oče ima visok prag bolečine pa vendar ima bolečine v prsnem košu, rebra ga še vedno precej bolijo (predvsem desna stran).
Glede depresivnosti…tudi on je nekaj časa po prihodu iz bolnice bil nekoliko depresiven, melanholičen, občutljiv, večkrat mu je šlo na jok (pa sicer ni “občutljivček”)… je tudi sam priznal, da veliko razmišlja o vsem, kar se je dogajalo. Ampak je vsak dan boljše volje. Tudi zato, ker se drugače generalno dobro počuti, tudi težav z dihanjem nima več.
Še vedno pa ne upa biti “aktiven”, na sprehode še ne hodi. Po kolikem času pa se je tvoj oče začel redno sprehajati (glede na to, da je bil operiran en teden pred mojim)? Koliko časa traja sprehod, kako dolgi so? Kdaj naj bi bilo priporočeno začeti? Verjetno kar kmalu ane?
Lp
Težko bi znal odgovoriti na vprašanje o vzroku poudarjene zaspanosti vašega očeta po operaciji srca. Morda gre le za posledico telesne obremenitve pri še majhni kondiciji po njej. Pričakujem, da se bo stanje spontano zboljšalo. Glede zatekanja noge iz katere je bila vzeta žila bi lahko dal najboljši nasvet kardiokirurg, ki je bolnika operiral. Verjetno bosta bolniku koristili ležanje s pridvignjeno nogo in nošnja elastičnega povoja ali nogavice.
Napisali ste, da oče še vedno čuti bolečine v prsnem košu. Ali jemlje zdravila proti bolečinam, ki so posledica pomanjkljive prekrvitve srca, pa so premalo učinkovita? Ali pomagajo zdravila proti bolečinam, ki so posledica operacijskega posega?
Poseg na srcu je velik poseg, ki lahko predstavlja hud stres. Verjetno bi očetu koristilo jemanje antidepresivnega zdravila. Posvetujte se z izbranim zdravnikom.
Alessia živjo,
ja oče je bil potem 4 dni v intenzivni, kjer je vstajal s pomočjo, medicinske sestre ali fizioterapevta, ne vem, ko pa je prišel ven iz intenzivne pa se je že sprehajal po bolnici. Moram rečt da najprej počasi, ampak je kar šlo potem pa vsak dan.
Glede dolžine bi težko rekla, hodi predvsem po ravnem, ko je prišel domov se je sprehajal po dvorišču predvsem pa toliko časa kolikor je njemu pasalo. Moram pa rečt, da je moj oče veliko hodil in bil aktiven pred operacijo, tako da je bil že zelo nestrpen in ko je lahko šel na daljši sprehod je dobesedno “lebdel na tlemi”.
Glede aktivnosti je bilo pa pri nas rečeno tako, da naj bo aktiven takrat in tolko koliko mu paše, edino kar ne sme oz ni priporočljivo, je pretirano “mahanje” in uporabljanje zgornjih okončin, ter dvigovanje težkih stvari (vsaj 6 tednov). Drugače pa hoja po ravnem, tko kot so nam rekli, čimveč.
Pri nogi pa sem opazila, da ima oče bolj zatečeno če nima povite, tako da ima zdaj povito in z mami mu masirava stopalo, pa tudi pomaga. Sicer pa so mu odpadli vsi šivi, tako da se rana zelo lepo celi, moram priznat da me je bilo strah tega kaj bom videla ko bodo odstranili povoje, vendar mislim da se mu bo zelo malo videlo. Naša mami je šla v lekarno kjer so ji dali neki kremo ne vem imena, lahko pogledam in z njo si maže rano (saj v bistvu ni rana) da ne bo imel suho (Pri nas imava oba z očetom težave z izredno suho kožo). In se mu res lepo celi. Ga je pa zelo prizadelo ko je v ogledalu dejansko videl koliko je bil prerezan in moram rečt da ga je zelo prizadelo. Samo moram rečt da smo familiarno dober odreagiral, ker nihče ni pogledal na prerez z grozo ampak s tem da ima zelo lepo in da se bo lepo zacelilo.
Tako da jaz vam priporočam, da ga čimprej spravite na kakšen sprehod, pa čeprav samo za 5 minut, ker jaz opažam, da našem očitu to zelo koristi, vsaj tisti čas ne razmišlja o posegu. Edino kar mogoče, pazite da se ne prehladi.
Če boš imela še kakšno vprašanje, pa prosim povej, saj smo vsi v istem čolnu.
Veliko sreče in čimhitrejše okrevanje…
lp,k.
Gospod doktor, hvala za vaš odgovor.
Zdravila jemlje tista, ki so mu jih predpisali v medicorju, redno hodi tudi na kontrole krvi,… glede antidepresivov pa ne vem, kako bi sprejel če bi mu predlagala. Bom naslednjič ko bova šla na sprehod mal med vrsticami omenila in ga vprašala…
Hvala še enkrat za vaš odgovor, z dobro voljo in trudom pride tudi uspeh a ne? 🙂