pa je počl
ne vem kaj nej si mislim, se mi zdi zelo za malo, namreč včeraj sem dubla pod nos od “tašče” da naj se posoda pomiva sproti, da naj bo kopalnica počiščena, da smo pač v skupnem gospodinjstvu, bla bla in sploh ne vem kaj nej si mislim, glede na to, da vse štima, da zmeri vse pospravm, res da ne vse takoj v petih minutah, mogoče čez pol ure, to sem ji povedala, pa me sploh ni jebala, svoje je kvasila naprej, kot da res sama vse pomije, pa to ni res!!! aja ta je bla najbolj močna, ko je rekla, da je slabi po hiši zdaj ko sva dve pri bajti kot prej ko je bila samo ena (ona)?? kaj nej si mislim po tej izjavi????
moj stoji za mano, sicer v ta pogovor se ni vmešal, on je povedal svoje iz svoje strani, na svoje ne moreva še, sicer bova letos začela delati, sam res ne vem kako naj se zdaj po tem obnašam??
Sori lubica….ampak zvenis kot moja pubertetniska hci…ko ji n-tic recem,
naj ne pusca brisac na tleh po tusiranju in naj splakne kado za sabo…
Mislm…sej nisi vec pr svoji mamici, ki si ji lahko zabrusla ” pa sej bom, no!”
vsakic ko te je opozorila, da kaj naredi.
Pac zivis pri tasci…pa ni vazno ali je tasca ali pa sosedova Micka…stvar
osnovne olike je, da za sabo pospravis. In to ne cez pol ure, uro, ampak
takoj.
Pravis, da si bosta zacela rihtat dom….poskusi si predstavljat, da ga
koncno z veliko ljubezni in truda dokoncas, potem ti pa pride tasca na
obisk za 14 dni in ti svinja naokrog…po mojem ti ne bi bilo vseeno.
Cisto razumem, da te razjezi, ce ti nekdo nekaj ocita….sprasujes pa, kako
se zdaj obnasat…
Glede na to, da boste se nekaj casa skupaj, ti predlagam, da sprejmes
pravila, ki veljajo v tascinem domu….ker si ti gost.
Ko bos imela svojega, pa postavi svoja pravila po mili volji.
hvala babi-sam kaj ko je to še tako daleč…. jst sm hotla it kr domu kr ne vem kako nej se obnašam še po tem takem, ker ne vem kdaj bom spet kej tazga nardila da gospej ne bo prov (al pa tud če ne bom nč nardila), pa me je moj prepriču, nej ne odhajam, da nej ga ne zapuščam samega, tako da sem celo noč jokala zaradi tega…..
težko je… on pa s principa noče it z mano… k bi se lahko npr. vsaj za kak teden umaknil k meni… pa tudi noče… čeprav ga tu noben ne spoštuje več…. men je pa ful hudo, sej ne vem al bolj zarad mene k sm take dubla pod nos al bolj zarad njega….
Ne, dokler nisi na svojem nisi odrasel pa amen. Situacija mora biti grozna za vse udeležene. Praviš, da sta oba brez službe in živita pri tašči.Kaj vaju tudi preživlja? Ženska najbrž zgublja potrpljenje in ni več kos več kot napeti situaciji. Ne znam si predstavljati, da se mi motajo po stanovanju polnoletni ljudje, brez službe in nisem več svobodna v stanovanju, ki sem ga dvajset let plačevala, čistila, opremljala…Grem raje v norišnico.
Tega vzdušja se seveda tudi ti nalezeš. Pa zakaj živiš pri tujih ljudeh? Kaj nimaš svojih staršev? Če ne moreta biti zase pač ne moreta živeti skupaj dokler si ne bosta ustvarila pogojev in pika!
Najbolje je, da imajo mladi gospodinjstvo za sebe, če se le da si tako uredita. Če ni druge možnosti se s taščo dogovorita kaj bo katera naredila in potem naj se ne vtika v vajino življenje, povej ji, da se nisi poročila z njo ampak njenim sinom in da te je pripeljal za ženo ne za služkinjo. Na tebi pa je obveznost, da bo zadovoljen tvoj dragi. Tudi jaz imam sina s punco v hiši, imata popolnoma ločeno gospodinjstvo, so pa stvari, ki me motijo, vendra jim nikoli nič ne rečem, pusti da živita po svoje, pomembno mi je da sta srečne, vse drugo še pride, in takrat bost videla tudi tisto, kar mene sedaj moti, pa me morda ni, ko sem bila v njunih letih.
Nikar se s taščo ne prepiraj, se pa lepo pomenite in razčistite, saj res ni prijetno, če ti nekdo kar naprej diha za vrat.
Pozdravček
no me res zanima, kako boste to komentiral: midva živiva njo, rit si greje na najin račun, ona men trobi da smo v skupnem gospodinjstvu, a res??=?? potem sva midva zdaj na vrsti, da dragi gospej vrževa najprej, milo za žajfo, da pa če smo že v skupnem gospodinjstvu, potem pa naj prispeva svoj del, tako za olje, kot za hrano itd…. no???
Ne vem iz tvojega prvega posta sem razbrala že drugič, da vidva živita v njeni hiši v skupnem gospodinjstvu z njo.Če pa ona živi v vajinem stanovanju ji pač najamita stanovanje in naj ga sama plačuje pa amen.
Meni je to čisto mimo, da se nekdo tretji kar priseli v neko stanovanje k neki družini potem pa pričakuje, da se bodo vsi temu podredili.
ok;) sej sm res mal površno pisala, sam sem se mogla na hitro nekje izpovedat, zdj sm ugotovila, da se ne bom sekirala, da so vsi dobil kar so sami iskali že zelo dolgo (namreč prepir), jima bova pa midva s tipom še definitivno povedala jasno in glasno da zasluživa več spoštovanja, dokler jih bova midva živela v njihovem stanovanju.
Pika,
od kod v tebi toliko gneva, sovraštva in jeze?………
Sprijazniti se boš morala s tem, da moramo biti v življenju pripravljeni na prilagajanje. Glede na to, da si pisala na ta forum, se problema očitno bolj zavedaš kot tvoja tašča in zato je na tebi, da začneš pristopati na pravi način – vsekakor ne s takim gnevom do sočloveka, kot zveni iz tvojih postov.
Razjezila si se zato, ker veš, da ima tvoja tašča prav. In dvomim, da se trudiš za dobre odnose v družini – seveda boš napisala, da to počneš, vendar menim, da vse kar delaš, delaš s figo v žepu.
Če se hočeš kaj naučiti o medsebojnih odnosih (kar ti bo zelo koristilo za čas, ko boš tudi sama morda tašča), zagrabi situacijo z druge strani: potrudi se in res naredi stvari takoj in sicer iz dveh vzrokov: naučila se boš, da v življenju ne smeš odlašati s stvarmi in pa, da vaju lahko gospodinjska opravila povežejo, ne pa razdvajajo… S svojo taščo sva skupaj prekladali lonce po kuhinji, se pogovarjali in šalili – in vesela sem, da sem izkoristila tisti čas, saj je zaradi bolezni kmalu odšla…..
Popravi stvari, dokler jih še lahko. Če si seveda kaj pripravljena narediti, ne pa samo stokati in se počutiti kot žrtev. Poglej svojo taščo malo bolje, zazri se ji v oči – to je mama tvojega moža. In zaželi si, da ne dobiš take snahe, kot si trenutno ti – čeprav verjamem, da se boš spremenila……
Odpri svoje srce in najdi svojo moč!
Pozdravček,
Amedea
seveda noben ni popoln amedea, vsi se mormo vsem prilagajat, jest sem prišla k hiši, bila vedno tiho in vedno vse naredila, oja tudi za nama je obdobje skupnih trenutkov, in zelo zabavnih celo, skupaj sva prepekli že goro peciva in ne vem česa vse, sedaj se je pa v njej nekaj premaknilo, ona se s svojim prijateljem trudi delati prepir pri hiši, brez razloga. to je to
Prvic-sirene so se mi vkljucile: On noce iti z mano,…,-Obcutek, da je nedozorel, nezrel moski, ki se ni pretrgal popkovine s starsi-meni bi se vkljucili alarmi!…Predlagam za dobro oba, da se vkljucita v kaksno terapijo…Pa preberi kaksno knjigo od Sanje Rozman:Sprememba v srcu, Peklenska gugalnica
Drugic-resnicna zgodba:Od mojega strasi so tudi ziveli pri strasih, ker pa nikoli ni bilo dovolj(dobro), kar sta naredila,…, sta spokala kufre in z otrokoma odsla za leto dni v samski dom(podnajemnisko)-imela sta samo sobico, vendar ljubi MIR in hkrati zidala hiso…Ko sta naredila spodnje prostore, sta se takoj vselila v eno sobo(onadva + dva otroka) in provizoricno kopalnico, potem pa sta pocasi delala naprej…
Torej????
ja vse lepo in prav, to je res, jest mu večkrat to predlagam, sam preveč mu težit tud nočem, da se midva ne bi skregala zarad tega, po eni strani mu pa tud dam prov. on je povedu da se ne bo umikal od doma, iz principa in po eni strani je prov, ker je on tud delov za to, velik delov in ves denar dajal v to, da zdaj živijo kjer živijo. on je odplačeval kredit ki sta ga z mamo najela, da so streho prekrili, da so naredili kar so naredili. zakaj bi se zdaj umikal, če je on večino vsega vlagal, pa čeprav na njega ni še nič pisano?
je pa res, da po tem kar se je zdaj zgodilo, ne manjka več dosti da udari po mizi pove svoje in gre…..
al pa spet preveč sanjam…..
tko je če je človk predobr..
po moje. ne vem
Clovek ne more biti pre-dober…..in clovek ne more prevec-ljubiti!
Ja, rast odnosa gre preko RESEVANJA problemov, ne pa preko bezanja od njih in jambranja!!!! In soocanje s problemi ni nobenemu prijetno in tudi lahko ne!
Izberi med lazjo potjo in taksnim zivljenje kot ga imas zdej ali med tezjo potjo (nic pac ne zraste brez truda in poguma)in bolj kvalitetnim zivljenjem in resnico.
Tvoja je odlocitev.
Instant resitev ne obstaja, draga moja.
Ce pa si pisala samo zato, da se olajsas duso (ker pac svojemu mozicku ne zelis teziti), pa tudi prav.
Vendar VSE, kar ne resimo, s cim se ne zelimo soociti, prinasamo s sabo v rpihodnost in bo udarjalo v podobni ali drugacni obliki!
Srecno!