Pozdravljeni,
jaz pa sem se namenila napisati par besed o tem, da sem se te bolezni rešila. Da ne bom pisala samo takrat, ko imam probleme, ko pa je izboljšanje, pa ne. Jaz sem pisala na ta forum že pred nekaj leti, ker se nisem mogla rešiti neznosne utrujenosti z bolečimi mišicami in povišano temperaturo.
Bila sem popolnoma izčrpana in po dveh urah dela v službi sem bila že na smrt utrujena. Zvečer sem hodila iz službe popolnoma zlomljena in šla takoj spati v nemirno spanje. To je trajalo več kot dve leti.

No sedaj lahko zagotovo trdim, da sem zdrava že najmanj dve leti.
Kako?
Moja kronična utrujenost je bila skupek stresov, ki sva jih doživela s partnerjem ob izgubi otroka, nato ločitev, nezadovoljstvo s službo in odnosi tam…
V najstniških letih sem prebolela infekcijo z EBV. Takrat sem imela 10 mesecev vročino in nisem mogla hoditi v šolo.
Sedaj pa se mi ob hudih stresih očitno virus “zbudi” in zelo težko spet pridem ven.
No, pri meni se je v tistem kritičnem letu, ko sem zaradi skupka vseh stresov zapadla tudi v delno depresijo, tudi ta virus zbudil. To je potrdila tudi preiskava na infekcijski kliniki.
Ni pa to bistveno.
Bistveno je bilo, da sem jaz sprejela dejstvo, da sem v depresiji in da hočem ozdraveti in da hočem biti spet “fit”.

Začela sem zelo veliko hoditi v naravo. Če nisem mogla hoditi, sem dala v gozdu na tla odejo in ležala v naravi. Vsak dan minimalno 1-2 uri.
Narava dejansko da energijo, a ne takoj. Učinki se pokažejo šele po nekaj tednih-mesecih.
Začela sem jesti veliko “žive” hrane.
Sadje in zelenjavo direktno iz zemlje, drevesa…oreščki in hrana, v kateri uživam, pa morda ni tako zdrava.
Veliko popite vode čez dan!
Vizualizacija v glavi, kako hočem v roku pol leta spet hoditi na sprehode, spet v kino, gledališke predstave, druženje z prijatelji.
Ampak poudarjam, da sem se za to morala SAMA odločiti in sem začutila, da hočem nekaj narediti zase.
Zelo mi je pomagalo, ko sem se prisilila in šla na povabilo prijateljice na koncert nostalgične skupine Novi fosili, kjer sem se zjokala, smejala, pela.
Začela sem se zanimati za boljše življenje, kako živeti tukaj in zdaj.
Podariti si majhne pozornosti sami sebi. Nežna masaža, plavanje v bazenu, sprehodi v naravi. Zadrževanje v bližini slapov in morskih valov.
Tukaj narava posreduje ogromno energije.
Hoditi bosa po pesku. Naravno masiranje točk na podplatu.

Poslušanje cd-ja z naslovom Ljubezen-Alenka Merhar.Po eni uri poslušanja novo veselje do življenja.

Vse te zadeve ne delujejo takoj, ampak šele čez nekaj časa. Zato tudi pravim, da je potrebno se za to odločiti in ne obupati po nekaj dneh.

Vsak dan si podariti kakšen lep trenutek.
Zelo zelo mi je pomagala knjiga “Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje”.

Čustva dati ven, v pogovoru z prijateljem, v podporni skupini…

Zaenkrat samo toliko, da se ve, da iz te bolezni se da tudi izvleči…a je zelo težko, kot že rečeno, samo na podlagi tega, da se človek za to odloči. Ker kronična utrujenost je lahko beg od neznosnih razmer, v katerih se človek lahko nahaja.
Odločitev, da se te razmere lahko izboljša z bolj pozitivno naravnanostjo.

Lep pozdrav in srečno!

Lepo, lepo!

Hvala za vaš vzpodbuden prispevek!

LP, Veronika

Hojla!

Kako razveseljivo je prebrati o tako pozitivni izkušnji! Dve leti je že menda zares čas, ko se lahko pohvalite, da ste se pozdravili oz., da imate bolezen pod nadzorom.
Moram reči, da imam tudi jaz zelo pozitivne izkušnje glede svojega počutja, od kar se prehrajujem s čim več BIO prehrane, z brez glutenskimi in nemlečnimi izdelki.Zelo velik povdarek dajem tako vsakodnevnemu jutranjemu razgibavanju,kot pogosti hoji z palicami po gozdu,kar je zame najboljši način sprostitve in vzdrževanja kondicije. Žal mi poleg službe in družine ne uspeva vsak dan iti na sprehod, sploh pa ne za urco ali dve. Vendar pa, ko zaznam napetost, postavim sebe na prvo mesto in “jo mahnem” s palicami v bližnji gozd. Že po pol ure sem kot prerojena.Skoraj vedno izgine tenzijski glavobol ali kakšna druga bolečina. Podoben učinek je tudi ob zmernem delu na vrtu!
Jaz imam sicer fibromialgijo in ne morem ravno reči, da sem ozdravljena, vendar z vsemi temi ukrepi( tudi obvezen popoldanski počitek z dobro glasbo ali knjgo z pozitivnim sporočilom!) uspevam vzdrževati dokaj dobro počutje in ne spomnem se kdaj sem nazadnje vzela tableto proti bolečinam.

Upam, da bo vaša, pa tudi moja izkušnja, še koga navdušila in da bo uspel priti do bolšega počutja, če že ne do ozdravitve.

Vse lepo vam želim, predvsem pa veliko dobrega počutja!

Bojana

Prav lepo je prebrat kakšen tak članek
kot ga je Ingrid napisala.Čestitam da si premagala bolezen
in vse slabo kar se ti je zgodilo.

Jaz se pa ne morem pohvaliti z uspehom
se še zmeraj bojujem z bolečino.
lp