ovita popkovina
Moj sin Gal je umrl točno en teden pred rokom zaradi ovite popkovine. Popkovina je bila enkrat ovita okrog vratu in dvakrat trdno okoli nogice. Še eno uro po rojstvu se je poznala sled. Bil res prelep fantek, neverjetno podoben svoji starejši sestrici. Življenje brez njega… Zelo zelo težko in žalostno.
Zelo rada bi vedela koliko nas je takih, ki nam je zdrav otrok umrl zaradi tako nesrečnega sklopa naklučij.
Draga mamica angelčka. Iskreno sožalje ob izgubi tvojega malega Gaja. Dobro vem kako ti je, saj sem tudi jaz v 34 tednu nosečnosti morala roditi mrtvo deklico. Okoli vratu je imela ovito popkovino. Moje življenje in življenje moje družine se je v trenutku obrnilo na glavo. Čeprav je minilo že skorajda dva meseca, še vedno ne vem čisto dobro kako naprej. Še posebej mi je hudo za mojo štiriletno hčerko, ki se je tako veselila sestrice pa se je tako zgodaj morala soočiti s smrtjo. Zdaj se boji še zame. Koliko je stara tvoja hčerka? Kako ste njej obrazložili izgubo?
Pozdravljene,
težko mi je napisati ta mail.
Pred skoraj 8 meseci sem rodila punčko, 1 teden pred rokom. Z urgentnim carskim rezom, ker je nisem več čutila. Zdravniki so si me podajali 5 dni, dokler ni en starejši ginekolog zagnal panike in zahteval carski rez takoj. Punčka je imela 5x popkovino okoli vratu ter 2x okoli obeh rok. Apgar slab. Huda zlatenica. Po 14 dnevih porodnišnice končno doma. Obe ok.
Pa vendar. Na vsa moja vprašanja, kako je do tega prišlo, kdo je kriv, zakaj, kaj bi bilo, če ne bi tisti dan rodila, kakšne posledice so možne, pomanjkanje kisika, kaj so packali 5 dni, zakaj me niso poslušali, da nekaj ni v redu, … nisem dobila nikoli poštenega, odkritega odgovora. In kadarkoli se spravim na net raziskovat, iskat odgovore, me “odgugla” na ta forum. In berem vaše zgodbe. Skrita za ekranom se zavedam, da bi prav lahko danes objokavala svojo usodo. Zato vam pišem. Ker se zavedam, da bi lahko bilo drugače, da bi bila lahko ena izmed vas, s kruto usodo, z umrlim otrokom.
Ne hodim pogosto na pokopališče. Imam navado, da prižgem svečko na okenski polici. Pred porodom sem to počela kar tako, ko sem se spomnila koga, ki mi je bil drag in je umrl. Zdaj to počnem zagotovo 1x na mesec, na tisti dan v mesecu, ko sem rodila. Čez dan proslavljam s svojo punčko “mesečni rojstni dan”. Ko zaspi, prižgem svečko za vaše umrle otroke. Za vaše angelčke. Enkrat, ko bo starejša, ji bom razložila svoje občutke, da bo razumela, zakaj je za mene ta svečka 1x na mesec pomembna.
Občutek imam, da mi je bilo nekaj podarjeno. Nekaj, kar je bilo vam odvzeto. Kruto. Nerazložljivo. Želim, da veste, da mislim na vas. Enostavno se čutim dolžno, da vam to povem.
Pošiljam vam en topel, močan objem.
Ta mail je bil napisan z moje strani absolutno dobronamerno. Če ga kdo ne razume kot takega, se že v naprej opravičujem. Zadnje, kar bi želela, je, da bi kogarkoli, ki je izgubil otroka, prizadela.
Iskreno sožalje.
Lucija
Bom napisala še jaz nekaj podobnega kot Lucija. Zakaj? Ker berem in ugotavljam, da ovita popkovina sploh ni nekaj redkega. Nekaj, kar se “meni ne more zgoditi”.
Moja zgodba je drugačna. Doma imam 2 zdrava otročka.
Sina sem rodila 4 dni čez rok. Porod je napredoval zelo hitro. Ko pa je prišlo do porajanja pa problem. Sine je bil do pasu že zunaj mene. In za razliko od vaših zgodb, popkovine ni imel ovite okrog vratu. Ampak okrog rame. Kot naramnico. Tako tesno, da je sestre niso mogle odstraniti in tako tesno, da je na tisti točki porajanja porod zastal. Za nazaj je bilo prepozno, naprej ni šlo. Težko rečem koliko časa je zastoj trajal. Baje ne več kot 15 minut. Meni se je zdelo da neskončno, saj je bila bolečina nepredstavljiva in niti malo podobna prvem porodu ali popadkom.
Pa sem sina rodila. Jokal ni. Le stokal. Obrazek je imel ves moder in zatečen. Dobila sem ga v roke vendar le za minutko. In potem so ga takoj odnesli nujno na pregled k pediatru. Brez besed. Kaj se dogaja? Nihče ni nič rekel. Le to, da so možnosti možganskih poškodb pri zastojih, če trajajo nad 15 minut.
Kako sem takrat jokala v porodni sobi. Minute so se vlekle kot ure.
No, pa se je izteklo srečno. Sine je danes zdrav fantič.
Kot je napisala že Lucija je tudi moje sporočilo napisano dobronamerno. Z vsemi sočustvujem. Velikokrat berem vaš forum in vas občudujem, ker ste tako močne.
Vso srečo želim vsem!
Lara
Tudi moja hči se je rodila z Apgar 4-6 ,bila je modra in z diag.fetalni distres.Zakaj?? še danes ne vem!!!Rodila z Vakuumom. 5 dni je bila na intenzivni terapiji potem sva po 10 dneh odšli domov in danes je hvalabogu lepo 13 letno dekle!!
Po moje je prišlo do zastoja poroda ,bila je namreč ujeta v medenici ,jaz sem se matrala 8 ur in po moji presoji bi mi morali opraviti Cr!!Moti me da mi nihče ni nič razložil in so me pustili matrati,da bi rojstvo šlo po naravni poti,vendar sem mislila med porodom ,da me bo konec!!!Še danes trdim ,da premalo poslušajo porodnice.Drugega otroka -sina sem rodila brez težav in osebje je bilo čisto drugačno kot leta 96.Če bi se mi danes to dogajalo bi definitivno zahtevala vsa pojasnila v zvezi s porodom in potekom poroda!!!Kaj če mi ne bi naredili Vakuumskega poroda???to pomeni ,da bi se hči zadušila in je danes ne bi bilo!!!Torej poslušajte sebe in se ne pustite ignorirati!!!
Draga mamica… mojo zgodbo že poznaš, ampak tukaj pripisujem zato ker je tudi moj otrok umrl zaradi ovite popkovine… enkrat okoli vratu, rodila v 37.tednu.. dečka, kot tvoj Gal. Tudi mene zanima kako pogosto se dejansko naredi da otrok umre zaradi ovite popkovine, sicer pa zdrav… Vem, da se veliko otrok rodi z ovito popkovino in preživijo… mene zanima koliko je tistih ki ne preživijo…
Tysonova mamica
Me veseli, da vas je toliko, ki imate žive in zdrave otroke, ki so preživeli hude stvari, toda me, ki te sreče nimamo, nekako ne moremo razumeti, zakaj se sploh oglašate?!?! Saj, super da je bilo pri vas vse v redu, ampak naših angelčkov pa ni več. Prosim, malo premislite prej, pa potem pišite!!!!!!!!!
Hvala,
mama še enega angelčka
Mamica Angelčka
Tudi moja zgodba je zelo podobna tvoji. V 38 tednu, na lepo sončno nedeljo, sem ugotovila, da se je dete v trebuhu umirilo. V porodnišnici so mi po opravljenem CTG-ju in ultrazvoku povedali najhujše: “Otrokov srček ne bije več”, teh besed verjetno ne bom nikoli pozabila. V trenutku se mi je sesul ves svet. Kako? Zakaj? Kaj bo zdaj? Kako to povedati njegovi še ne 5 letni sestrici, ki ga je nestrpno pričakovala, da ga bo lahko videla in pestovala…
Nosečnost je potekala brez težav, na pregledih je bilo vedno vse o.k.
Pri porodu so ugotovili, da je imel naš Nejc popkovino 1x ovito okoli vratu, vendar naj to ne bi bil razlog za njegovo smrt. Tudi na pogled je bil videti lep in zdrav dojenček, tako da me je sestra (ki je prišla mimogrede) vprašala, če spi.. Ja, res je zaspal, za večno… O kako me boli, minili so skoraj 3 meseci, bolečina pa kar ne pojenja.
Rekli so, da po 2 mesecih dobimo izvide obdukcije (ki v takih primerih baje ne pokaže nič!?), pa ni še nič prišlo. Saj niti ne vem ali bi me to potolažilo ali odprlo še nove rane…
Tudi jaz sočustvujem z vsemi, predvsem s tistimi, katerih otroci so v Parku zvončkov. Vsaka nova tablica prinese novo bolečino. Vem pa, da ima naš Nejc tam družbo in ko se vetrnice vrtijo, vem da se naši angelčki tam naokoli podijo…
Draga Teja, jaz sem po 6ih tednih prosila svojo zdravnico (na pregledu) če lahko pokliče na patologijo. Sicer je dvomila da bodo že imeli rezultate (so mi rekli da lahko traja tudi pol leta ko bom šele dobila rezultate obdukcije). No, ampak rezultate so že imeli in ko je zdravnica mal pritisnila na njih je le zvedla kaj in kako.. moj fantek je tudi imel ovito popkovino, enkrat, in v pljučih so našli plodovnico… to je vse kar sem izvedela.
Tysonova mamica