Spoštovani!

Imam 8 let starega otroka, ki ima tik. Že od majhnega ima to v različni obliki – mežikanje, trzanje, zvijanje, pogrkovanje, premikanje čeljusti v levo in desno, ki se spreminjajo v obdobjih. Najbolj izrazito je to takrat ko kaj pozorno posluša ali gleda. Nikoli ne pokaže svoja čustva in je bolj redkobeseden, z drugimi otroci rabi precej časa da vzpostavi stik. Med drugim ima tudi astmo. Imamo še enega otroka starega 6 let. V družini se dobro razumemo. Z možem enako obravnava oba otroka, tako da se nobeden ne počuti zapostavljenega, nudiva veliko ljubezni in pozornosti. V družini nobeden nima in ni imel psihološke težave.
Zanima me koliko je to resno stanje in ali potrebujemo obisk pri strokovnjaku in kateremu (psihiater, psiholog…).
Ali to ignoriramo ali ne?

Vnaprej se zahvaljujem za vaš odgovor.

Spoštovana Anica,

oglasite se pri pedopsihiatru. Ta bo po ugotovitvi razlogov (o tem sem že pisal na tem forumu), določil tudi smer in vrsto terapije (psihološko, medikamentozno, vedenjsko) hkrati z navodili za odnos do otrokove težave. Otroški tiki so relativno pogosta stvar, često minejo tudi brez posebne terapije, vendar bo za ugotovitev ali gre za nepomembno težavo, ki se bo sama uredila, ali gre za začetek resnejših zapletov, potreben pedopsihiatrični pregled. V Ljubljani ima pedopsihiatrija svoj oddelek na Pediatrični kliniki na Vrazovem trgu.

Tudi moj 8- letni sin ima tike od 6 leta. Prehajajo iz enega tika v drugega, ravno tako kot pri vašem. Najprej pogrkavanje, nato mižikanje, zavijanje čeljusti v levo-desno, pihanje skozi nos,….. Tega se on zaveda. Je zadržan, občutljiv in zelo razmišljujoč. Bila sem na posvetu pri psihologinji, ki mi je dejala naj ne pričakujem preveč. Da tik sam po sebi največkrat mine in naj ga ignoriramo. Najbrž bomo obiskali tudi pedopsihiatra. Upam, da nam bo dal kakšna navodila, kajti resnično več ne vem kaj storiti. Tik mu je prenehal v 2 letih le med zimskimi počitnicami, ko se je vsakodnevno vozil na smučanje in ga je očitno to zelo utrudilo. Sedaj smo se odločili, da bo začel čimbolj intenzivno športati, saj se mi zdi, da to nanj pozitivno vpliva. Med poletnimi počitnicami, ko je imel veliko časa zase, za svoja razmišljanja se je tik okrepil. Taka so moja zapažanja. Torej, poskusili bomo še z intenzivnim športanjem, če ne bo boljše pa gremo k pedopsihiatru.

že nekaj časa je minilo odkar sem začela pogrkovat. tosem že sama opazila a me v družbi še bolj opominjajo kar je zelo težko prenesti.
Prosim če mi lahko kako pomagate neda bi morala hodit k pedopsihiatru ali na kakeršno koli operacijo.
Že v naprej se vam zahvaljujem.

Žal je v medicini potrebno vsako stanje najprej diagnosticirati in nato načrtovati primerno obravnavo. Če je pogrkavanje izven vaše kontrole, se boste morali obrniti na strokovnjake. Za začetek pa se o tem pomenite z osebnim zdravnikom.

lp

ali se je možno pogovoriti tudi po gmailu preko spletne kamere?

žal ni možno.

kako lahko pride da začnemo pogrkovati?

žal ne vem enostavnega odgovora.

New Report

Close