Otroške norosti
Pozdravljeni.
Imel bi vprašanje glede moje mlajše sestre. Punca je stara 13 let, zadeva pa je sledeča. Včeraj smo šli ponjo na policijo, ker je v trgovini ukradla šminko in maskaro (skupaj s štirimi sošolkami). Punca ima žepnino in dovolj make-upov, da ji tega ne bi bilo potrebno početi. In tudi, če bi doma prosila, bi dobila tista dva jurja.
Aha, še krajši oris našega doma… Oče in mama sta ločena (ker je oče pijanec) in tako živimo sami že kar lepo število let. Naša mami, jaz , ki imam 23 let (pred kratkim sem se odselil na svoje), sestra (13) in brat (12). Od svojega sedmega razreda osnovne šole sem doma “igral” nekakšnega očeta. Ker je mama morala delati do šestih popoldne sem v vrtec po otroke hodil jaz, jih potem pazil…. Dokler sem bi doma jaz je bilo vse v redu, zdaj ko pa sem šel stanovat na svoje zaradi prostorske stiske, pa so se začeli pojavljati problemi. Ogromni računi za telefon (sestra), gospodovanje doma (zopet sestra), vpitje (sestra) in še bi lahko našteval. Moja mama je po mojem mnenju prevec popustljiva. In ko se pojavi težava, pove meni in potem je spet mir za en teden. Pa naj se vrnem na težavo…
Ko smo šli po sestro na policijo, punca ni potočila niti ene solze. Ni ji bilo niti preveč nerodno. Mama je bila seveda cisto ob zivce. Zdaj pa kazen. Kako kaznovati otroka, ki bi se mimogrede, pri teh letih po mojem mnenju moral zavedati razlike med prav in narobe? Ker sem striktno proti fizičnemu nasilju (mene je namreč očim!!!! namerno teroriziral in pretepal) je kazen sledeča. Za nedoločen čas sem ji pobral najljubše stvari: mobitel, ves make-up, ne dobi žepnine in “hišni pripor”. Samo v šolo in potem domov. Mama se s tem strinja.
Zdaj pa me malo skrbi. Je kazen pretirana. Mogoče pa je bila tista kraja samo majhen spoodrsljaj ali pa dokazovanje pred sošolkami (kradle pa so vse). Saj smo vsi naredili kaksno neumnost kdaj, pa kdaj….
Najlepša hvala za odgovor.
Lep pozdrav,
Peter P.
Spoštovani Peter,
kraja v psihodinamskem smislu simbolizira potrebo po pozornosti, še posebej, če gre za predmete,ki so sicer legalno zlahka dosegljivi, a je treba zanje prositi.Pravilno ste ugotovili, da ob premalo sposobni materi opravljate nadomestno očetovsko funkcijo, vendatr ste se odselili in tako postali manj dostopni. V dejanju vaše sestre vidim ponesrečen poskus opozarjanja nase med vrstnicami, hkrati pa tudi poskus pridobiti vašo pozornost.Dekle je v letih, ko potrebuje dovolj možnosti za pogovor, usmerjanja in preverjanja svojih stališč.Slednje bo bolje učinkovalo kot kazen, ki ste ji jo naložili, saj bo hkrati priložnost osveščanja za naprej (nikar očitkov za nazaj!), pridobili pa si boste tudi tisti pozitivni ugled,ki bo utrdil njeno zaupanje v vašo oceno, kaj je prav in kaj ni.
Dolgo ste druzini igrali oceta, tako dolgo, da se je mati od svojih otrok pravzaprav odtujila, z njimi ne komunicira, vzgojo pa se vedno prepusca vam. Mislim, da bi koncno morali zaziveti na svoje.
Z ugotovitvami dr. Rejca (zahteva po pozornosti itd.) glede sestrinega dejanja se strinjam. Presenetljivo pa je, da je mati nesposobna sama dolociti kazen in da ste morali posredovati vi, nato pa se je ona pasivno s tem strinjala. Kazen se mi sicer ne zdi prestroga, vendar mislim, da je bilo dejanje posledica tega, da se dekle pocuti nekako zapusceno, nima nekega vzornika ali opore v materi, zato je ucinek kazni seveda vprasljiv.
Svetujem vam, da skusate mater pripraviti do tega, da se s sestro zacne zblizevati, da imata pogovore, da ji sestra lahko, ne da bi jo mati obsojala, zaupa. Ker ste vi v letih svoje sestre ze prevzeli breme ocetovske vloge, ne bo napak, ce se mati v stiski zdaj obrne na sestro. Naj ta dojame, kaj pomeni visok telefonski racun (lahko ga odplaca iz svoje zepnine). Naj bo materi v pomoc, hkrati pa naj se dogovorita glede njenega prostega casa (kdaj in kako bo smela ven itd.).
Za vas pa mislim, da bo bolje, ce ocetovsko vlogo opustite in se resnicno “odselite”.