otroške božične pesmi
(Bina Štampe Žmavc)
MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE
Maja krasi božično drevo:
pripenja mu pentlje rdeče,
s snegom posute zvončke
za pozvanjanje sreče,
bučke, svetleče kot svila,
dišeče palčke kadila,
krhke mavrične ptice,
zvezdice repatice
in sinji roj angelov,
ki jim žare perutnice.
Na koncu, prek vseh okraskov,
Maja razgrne še mrežo
tenkih svilnatih laskov,
prižge utripajoče luči
in si močno zaželi,
da bi praznik trajal …
vsaj še sto dni!
(Janez Bitenc)
BELA PESMICA
Pridi zima,
pridi Božič,
čakamo te, beli sneg,
da gremo na bele steze
in s sanmi na beli breg.
Pridi zima
z Dedkom mrazom,
čakamo te, beli sneg,
mrzle roke, topla srca,
radost nam žari v očeh …
(Anica Černejeva)
V SVETI NOČI
V sveti noči, v tihi noči
angelčki veseli
so na zvezde, svetle zvezde
tiho prileteli.
“Lučke božje, drage lučke,
pojdite ve z nami!
Radi bi k ljudem na zemljo,
pa ne znamo sami.”
Pa so zvezdice za lučke
angelčki si vzeli,
ko so skozi črno temo
k nam na svet hiteli.
Na božičnem drevcu zlate
zvezde zdaj gorijo,
angelčki pa zlato srečo
med ljudmi delijo.
(Anja Štefan)
SNEŽINKE
Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje:
“Sneg je huda reč!”
Drugi obupuje:
“Kje je naša peč?”
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo,
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.
(Neža Maurer)
MLADO LETO
Žarka zvezda se je skrila –
Lahko noč! nam je dahnila.
Sinja ptica je zletela –
dobro jutro zaželela.
Bela gora je vzdrhtela,
v rdečo zarjo se odela.
Ivje se je zaiskrilo …
Sonce k nam je prisvetilo –
mlado leto nam voščilo!
(Neža Maurer)
BELA
Lepa misel leti z neba:
Bela je, lahka
in vesela!
Pleše v krogih
pa sem in tja …
Stegni roke,
da se s teboj
poigra.
(Bina Štampe Žmavc)
SNEŽKA IN SNEG
Od kod so se vzele bele gazi –
nikjer ni nikogar, le tiho sneži …
na vrt in rože in veje
pa legajo snežne odeje …
Od muce Snežke so bele gazi,
od njenih šapic bele sledi,
ko puhastih dlačic, mehka kot sanje,
z belim repom snežinke žanje …
Snežno bela po snegu hiti,
topla, da sneg pod njo se iskri,
in ko smukne k snežaku Snežku,
se ta od sreče skoraj stopi!
(Milena Batič)
NA GORI
Na vrhu gore hišica
in v njej stanuje babica.
Z zeleno ruto se pokrije,
v deželo že pomlad prisije.
Rdečo ruto da na glavo,
zorijo češnje kot za stavo.
Rumena ruta jo krasi
in grozdje sladko že zori.
Ko bo nadela ruto belo
bo griče in gore zamelo.
Že dolgo čakal sem na sneg
in zjutraj gledal strmi breg,
a danes sklenil sem tako,
poslal bom pismo na goro;
najlepše, babica te dni
vam bela ruta pristoji.
(Zvezdana Majhen)
DECEMBER TIKTAKA
December tiktaka,
z njim leto odkoraka.
Po snežni poti
gre novemu naproti.
December tiktaka.
Matej ob oknu čaka
v pikasti pižami,
z velikimi željami,
dedka, ki na rami
nosi nam darila
in srčna voščila.
(Urša Krempl)
MUCA IN SNEŽINKE
Muca taca zre v nebo
in se čudi: “kaj je to?
Nekaj čudno se svetlika,
nekdo z oblaka mi mežika.”
Z neba droben puh leti,
muca veselo se zasmeji:
“Zima je polila mleko
čez vso zemeljsko obleko.”