stara sem 40 let, mož 45, imava 11 letnega otroka; želela sva večjo družino, vendar se še za enega otroka žal zaradi številnih težav (bolezen, delo ipd.) do danes nisva mogla odločiti, zdaj bi to lahko, vendar me sedaj precej begajo leta in kar nekako podzavestno odlašava. kaj menite, ali je fer za otroka da ima praktično za starše skorajda stare starše, prav gotovo je dilema tudi z biološko zdravstvenega vidika, težja nosečnost, verjetno tudi drugače spremljaš razvoj dojenčka, otroka, mladostnika, kako se soočaš s problemi in še in še; verjetno bi marsikdo zarjeval, da če si otroka želiš, potem ga imej, vendar bi vseeno rada slišala vaša mnenja o tem vprašanju, morda tudi mnenja staršev, ki so imeli podobno izkušnjo?
za vse odgovore najlepša hvala

Jaz sem stara 38 let, moz 42, hči imava staro 1 leto-dobila po postopku IVF, čakala sva jo 12 let.Vendar se ne morem odločiti še za enega, res se mi zdi, da ni fer za otrok-TO JE MOJE MNENJE…pA TUDI ŽIVČKI ME ZE DAJEJO.

Živjo.

Veš kaj, če si otroka želita potem ga imejta. Sama dobro veš, da je večji rizik, vendar zakaj pa ne? Poznam mnogo mam, ki so imele otroke tudi po 40. In so prav dobro vozili. Mamicam so bile pri teh letih prav energične in dobrodušne, veliko bolj kot kakšne razvajene mladenke. ( prosim ostale ne vzamite to narobe).

Saj sta še mlada, če je želja velika, potem bo vajina sreča še večja.

Lep pozdravček, ajda.

Mene je mama imela pri 41., ati pa je bil star 46. Sestra je starejša od mene 20, brat pa 16 let. Pa je bilo čisto O.K.
Danes pa je to še bolj aktualno, se mi zdi, da se je starostna meja precej dvignila. Meni se to ne zdi nič narobe.
Vso srečo!

Jaz bom pravkar 37, mož pa 47in imava 10 let in 13 mesecev starega otroka. Ko sem šla na prvi sestanek, me je bilo malo strah, da bom najstarejša, pa naj ti povem, da sem bila kar presenečena, ko sem videla, da je tam še kar nekaj starejših, mlajših pa prav malo. Torej če si otroka zares želite ga kar imejte, saj starost sedaj res ni več tak problem, pa življenska doba se tudi daljša. Sploh pa sem mišljenja, da je otrokom, ki imajo starejše (beri bolj umirjene) starše lepše.

Držim pesti

Tanja

Zdaj je skoraj bolj nenavadno imeti otroka pri 20 kot pa pri 40 letih.

Zakaj pa ne? Moja soseda je bila stara 44 let, ko je imela četrtega (verjetno je ta res tudi zadnji). Moji dve teti sta bili tudi stari čez 40, ko sta imeli zadnja otroka. Sosedina mama je prvič rodila, ko je bila stara 42 let, potem pa čez dve leti še enkrat. Torej je sosedo rodila pri 44-ih. Pa nobenemu nič ne manjka. Soseda je danes mamica dveh luštkanih deklic… Torej?????? Star je pa človek toliko, kolikor se počuti. Le pogumno!
Arja

Imam veliko prijateljic, ki so imele prvega otroka okrog 40., potem pa se enega. Ce se ti cutis na to pripravljena, potem ga kar imej. In srecno!

Danes je veliko mamic, ki imajo prvega otroka šele pri 35. To mora biti vajina odločitev, prethtati morata ali bosta pripravkljena znova na vso skrb, utrujenost,… seveda veliko pridobite, saj je otrok veliko veselje, a hkrati velika skrb in napor. Moja mami je imela še enega pri 40, jaz sem takrat imela 15 let in sestra 18. Bilo je vse ok in prav, probleme vidim bolj sedaj , ko je preveč živčna, kar seveda ni odvisno od let, verjetno pa je težje pri 40 z dojnečkom in 50 z desetletnikom, kot če si 20 let mlajši. So pa tudi prednosti, starejše mamice še naredeijo svojo kariero, stanovanje in ti problemi ponavadi več niso problem , starša sta veliko bolj zrela kot pri 20,… Oboje ima prednosti in slabosti. sama sem imela prvega pri 23, drugega pri 25, moj je bil takrat star 40 let pri drugem, vendar je za moškega lažje kot za žensko. Premislite in kakorkoli se odločite bo za vas prav. Lep pozdrav

Maja, tvoje življenje je samo tvoje in če bi rada imela še enega otroka, je to povsem tvoja stvar. Oglašam se ti predvsem zato, ker imam starše, ki so imeli tretjega otroka pri 38 letih (oba). Danes je mulo star 20 let, hodi na faks, mečejo ga običajne stvari (za ta leta) … ni pa še na svojem. Po pravici povedano, sta starša kar utrujena, ali pa bolj živčna, ker ni vse tako popredalčkano, kot bi si onadva želela.

Globoko v spomin pa se mi je zasidrala izjava neke slovenske ginekologinje pred nekaj leti (besede ne bodo iste, smisla pa ne bom zgrešila). Danes je znanost na področju zdravstva tako napredna, da imajo ženske lahko otroke praktično toliko časa, dokler imajo na voljo zdrava jajčeca za primerno oploditev. Tista, ki si ga neizmerno želi, ga bo tudi donosila, pa če bo morala biti vseh 9 mesecev pod zdravniško kontrolo in priklenjena na posteljo. Vsaka od teh “poznih” mamic pa se mora zavedati, da bo čez 7 let otroka pospremila šele v prvi razred, kje je potem še … Če to ne predstavlja ovire, potem ovire ni.

Žal, ti nekega pametnega nasveta z mojega zelnika ne bom servirala. Sem za in proti. Ne sprašuj me pa, kako bi se odločila sama, če bi bila v tvoji koži. Ne vem.

LP Mateja

Živjo! Po eni strani boš jutri samo še starejše… torej ne odlašaj ker vidiš kam te je odlašanje pripeljalo. Po drugi strani pa verjetno sovpadata potem otrokova puberteta in tvoja mena kar zna biti precej zabavno – po moje z malim otročkom ne boš imela takih problemov, ker si tudi ti še bolj mlada…ampak čez kakih 18 let???

Rodila sem pri 40. letih. Iz IVF!
Če bi bila samo dve leti mlajša, bi se odločila za še en poskus. Tako si pa ne upam še enkrat preživljati vsega! Je prehudo, ko ne uspe!
Če bi pa lahko zanosila po naravni poti, ni problema, tudi pri 43. letih!

Samo ti več, če si sposobna normalno prebroditi nosečnost, ponovno vstajati ponoči, prenašati otroka ob krčkih….

Jaz bi šla še enkrat skozi to, kaj pa ti???

Nataša

Mislim, da če si želita otroka, potem res leta niso ovira. Je pa res, da pri 40. drugače gledaš na zivljenje kot pri 20. ali 30. in marsikatera težavica postane velik problem. Tako tudi z otrokom ravnaš drugače, mogoče bolj odgovorno. Enega angelčka že imaš pri hiši in že veš, kaj te čaka. Velikooo veselja in velikoooo skrbi.

Evo Maja, da še sama dodam svoj “piskrček”. Za tvoj premislek.
Imava najstnika pri 14. Stara sem 40 let, soprog 50. Prevega sem zanosila s pomočjo hormonov.

Potem smo trije štiri leta živeli v majhni garsonjeri in ko smo se preselili v večje stanovanje, ter je bil čas še za enega, je soprog doživel zelo hud infarkt. Potem seveda o prirastku ni bilo govora, ker je bil to hud udarec tudi zame, ki sem bila takrat stara najlepših 30 let.

Vendar, čas stori svoje, leta tečejo in naenkrat se zaveš, da si svojo najglobjo in najlepšo željo skril v globino svoje duše. Ko se privleče nazaj v srce je hudo. Želja je močna in ne moreš zanositi. Tudi soprog je doumel mojo željo (vztrajnost je uporabna čednost, he,he..), ter sem ga po treh letih prepričevanja končno ponovno, pred tednom dni, spravila k zdravniku za neplodnost. In gremo znova po isti poti kot pred 15 leti, samo, da mi sedaj verjetno kmalu sledi IVF.

Torej, v tišini se zazri globoko vase. Odgovor, ki ga boš prejela bo pravilen in tako se tudi odloči.
Pri naju se tudi sin veseli novega člana, ko že tako dolgo govorimo o njem.

Želim ti resnično veliko poguma in sreče pri zanositvi.

L.P. Blanche.

Sama sem v otroštvu im

Sorry, gor je neki zafušal. Hotla sem napisat, da sem v otroštvu imela sosedo, ki je pri 15 letih rodila otroka. Pri 43 se je poročila z možem leto dni mlajšim od sina(!) in mu rodila še 2 otroka enega pri 45 in pri 48. Ampak moram povedat da je bila ta ženska nasploh zelo fejst in energična, tako da nikoli ni nihče vedel koliko let ima, dokler niso na hodniku obesili seznam stanovalcev in letnice rojstva. Dolga leta nisem mogla verjet, šele danes ko sta že dvajset in 23 let se ji leta poznajo.
Če imaš željo in živce, kar pogumno!

Ko sem lansko leto ležala v porodnišnici,je bila moja cimra,mati petega otroka pri 43-ih letih.

Halo!
Pri 37. letih sem maica 10.mesečnika in sanjam še o enem dojenčku. LP, Žuža

Draga soimenjakinja,

sploh ne vem zakaj se obremenjuješ s tem da bi bila oz. zgledala kot stara mama, kakšne ženske zgledajo še bolje kot mi mlade….

Če je prisotna želja, veselje predvsem če bo zaželjen z obeh strani potem sploh ne vidim razloga za odlašanje! Dejstvo je dlje boš odlašala, starejša boš:)

Uglavnem če ti zdravje dovoljuje, če ti ginekolog neodsvetuje, potem kar veselo na delo. (Da ti ne bo čez eno leto žal)

LP Maja*

Starost pa res ne sme biti problem.Če si res želita in če imata vse možnosti,zakaj pa ne ?Vso srečo!Tanja L je pisal/pisala:
>
> Jaz bom pravkar 37, mož pa 47in imava 10 let in 13 mesecev
> starega otroka. Ko sem šla na prvi sestanek, me je bilo malo
> strah, da bom najstarejša, pa naj ti povem, da sem bila kar
> presenečena, ko sem videla, da je tam še kar nekaj starejših,
> mlajših pa prav malo. Torej če si otroka zares želite ga kar
> imejte, saj starost sedaj res ni več tak problem, pa
> življenska doba se tudi daljša. Sploh pa sem mišljenja, da je
> otrokom, ki imajo starejše (beri bolj umirjene) starše lepše.
>
> Držim pesti
>
> Tanja