Z našim malčkom starim 3,5 leta imamo problem glede njegovega obnašanja, vedenja v vrtcu. Je zelo živahen fantek z veliko energije. Problem je v tem, da brez razloga udari kakšnega otroka. Na primer; se igra, nenadoma vstane in gre do kakšnega otroka in ga udari. Potem pa mu je žal, ampak kasneje ga lahko spet udari. Ali pa gre mimo kakšnega otroka in ga udari. Vendar se to ne dogaja vsak dan. Včasih je par dni zelo priden, potem pa pride dan, teden ko otroke spet tepe. Sedaj je to pripeljalo že do tega, da se otroci nočejo več igrati z njim in ga izločajo iz družbe. V tem tednu se je dogodilo, da sta mi dva otroka rekla, da jih tepe. Z možem se z njim velikokrat pogovarjava glede njegovega vedenja ( skoraj vsak dan ), razlagava mu, da to otroke boli, da ga ne bodo več marali,..Vendar nič kaj dosti ne pomaga, tako da bi prosila za vašo pomoč, nasvete kaj storiti.
Lep pozdrav, Rožica

Rožica,

predpostavljam, da je vaš fant (še) edinec in da je vstopil v vrtec letos.
Če to drži bo najbrž držalo tudi moje razmišljanje.
Doma je sam z dvema odraslima osebama. Z njim se veliko ukvarjate (je živahen, ima veliko energije) in se mu veliko posvečate. Torej otrok nima izkušnje delitve pozornosti, igrač, oseb, izkušnje počakati, biti šele tretji in podobno.
V vrtcu je v skupini, življenje je povsem drugačno. Tu so vrstniki, ki želijo, pričakujejo, zahtevajo podobno kot vaš otrok (pozornost, sprejetost, občutek, da so uspešni …).

Majhen otrok, kot je vaš še tudi nima izkušnje (znanja), da ni dovoljeno udariti drugega. Zagotovo ste ga učili npr. ne stiskaj muce, ne brcaj v drevo in pod. Premalo pa je mogoče bilo izkušenj, prepovedi in posledic, ker enostavno ni bilo prilik, potrebe – ki bi jih doživel, spoznal, sprejel, čr bi ob vas nekoga udaril.

Pravite, da je kakšne dni tega vedenja več.
Mogoče je tiste dni, ko nekoga udari sam bolj napet iz kakršnega koli razloga (bodite pozorni, kaj je te dni drugače).

Torej, učiti otrka, da udariti drugega ni dovoljeno”. Najbolj je učinkovito tam, kjer se dogaja, torej v vrtcu. Dogovorite se z vzgojiteljico, da resno in jasno odreagira (npr z jasnim “Ne, ni dovoljeno”, To ne dovolim. – otroka se lahko tudi dotakne za roko, ramo in ga rahlo vendar odločno obrne proč od otroka, ki ga je hotel udariti.

Vi pa se z njim pogovarjajte o pozitivnih stvareh (prijateljstvo, kaj lahko počnemo skupaj, lepo je imeti prijatelje, skupna igra …

lahko se greste tudi igrico: za vsak dan, ko vaš fant nikogar ne udari mu doma na npr. plakat narišite smejoč obrazček, če udari pa nič – pustite mesto prazno.
Če v tednu npr. zbere 4 nasmehe dobi majhno nagrado: npr. sprehod, sladoled, posebno kosilo, sličico …
Ta zunanja motivacija mu olajša učenje v toliko, da se vizualizira, da zmore, da ste vi veseli in podobno.
Pa še to, dopovedovanje, prepovedovanje za nazaj bo prej rušilo vaše dobre odnose kot prispevalo k učenju socialnega vedenja.

Prepričana sem, da bosta z vzgojiteljico hitro in uspešno obvladali situacijo.

Lepo pozdravljeni

Francka