Pozdravljeni,

Sin je star dve leti in zelo slabo je. Že od uvajanja goste hrane, ki smo ga začeli pri 6.mesecih so težave. Vmes so bila obdobja ko je kaj pojedel, obdobja ko ni jedel nič.

Pa sem mislila, so zobki, da je to, da je ono..ampak sedaj ima skoraj vse zobke, razen petic.. je pa vedno manj. Sedaj je bil bolan..viroza.. in dejansko ze cel teden ne je nič.

En dan je pojedel je pri babici par žlic juhe, doma nič. Vse kar mu ponudim je fuj. Vcasih je vsaj pojedel kakšen kos kruha, jabolko..

Naj povem, da ga še dojim in da je to zelo pogosto, sploh sedaj, ko nič ne je.

Vsi pritiskajo name, naj ga neham dojit, da bo takrat začel jesti itd. Sama čutim,da ni še čas, ker vidim,da otrok to še vedno potrebuje in nimam srca mu kar vzeti. Tudi zmanjševanja podojev se ne znam lotiti..ker ko hoče je zelo vztrajen in ga z ničimer ne premotim. Mislite da je vzrok,da ne je, res v dojenju?

Skrbi me, ker za rast in razvoj potrebuje hrano in da mu mogoče z dojenjem res škodim.

V vrtcu poje nekaj, ne vedno, ne vse..ampak več kot doma. Problem je, ker je dosti doma zaradi viroz.

Mogoče kakšen nasvet z vaše strani..ali naj res prekinem dojenje oz. Kaj bi lahko naredila, da bi začel jesti.

Hvala, lp

Vsekakor otrok, ki je v tej starosti tako zelo neješč, ne potrebuje več toliko mleka oz. toliko dojenja, saj s tem zmanjšuje vnos prepotrebnih primernih nosvi, ki jih dobi s komplementarno hrano. Pogosto vidimo, da po ukinitvi prevelike količine mleka, morda s korekcijo eventuelne salbokrvnosti, otrok prične jesti normalno in primerno.