otrok in šola
Jaz ti dam čisto prav. Starša takole odvezati vseh obveznosti je čisti škandal. Že brez uradnega blagoslova je to v mnogih družinah problem, kaj šele, če ti nekdo flegmatičnost požegna. Nimam besed, res.
Na tvojem mestu bi jaz prosila za daljši sestanek pri razredničarki/razredniku, če ti je v redu oseba. Pogovori z njo/z njim, kako on vidi vse skupaj. Kar se tiče šole, je ona verjetno najbolj kompetentna za objektivno oceno in mogoče pozna primerno rešitev. Verjamem, da problem že pozna, a vseeno še en pogovor prav na to temo (potuha pri mami) ne bo škodil.
Glede na to, da gre za otroka, se zavzemi, pojdi osebno do razredničarke in boš videl, kako stojijo stvari. Dogovori se, da te bo po mailu/telefonu sproti obveščala glede stanja v šoli, zvezkih, domačih nalogah in tako dalje. Po mojem bo še vesela, da se nekomu da ukvarjat. Jaz imam močno na sumu, da je bivši ženi predlagala že kak konkretnejši ukrep, pa bivša ni bila za to.
Res še nisem slišala za učiteljico, ki bi pri takih problemih zamahnila z roko, češ, saj ni nič takega. Šola zelo zelo težko prislili starše k sodelovanju, ko so problemi in praktično ne more ukrepat na svojo roko (če otrok potrebuje dodatno pomoč oziroma obravnavo, pa starši niso za to, se razrednik/razredničarka lahko samo slika). Tako da načeloma bodo v šoli veseli, če bodo imeli resnega sogovornika glede otrokovih problemov.
Dvorezen pa je tudi zato, ker če želiš, da je otroku pri tebi vedno fajn, mu ne smeš nalagati nobenih obveznosti in dolžnosti, ampak mu moraš dovoliti, da počne samo tisto, kar sam želi. To pa je že razpuščanje vzgoje. Ne smeš mu težit, naj si umije zobe, naj pospravi krožnik z mize, naj se uči…
Mislim, da ravno zaradi te očetove nevzgoje veliko otrok želi živeti z očetom. In hvalabogu so sodniki in sodnice toliko pri pameti, da vedo, da taka nevzgoja ni v dolgoročno korist otroka.[/quote]
Ravno o tem oče NI GOVORIL. Spet sprenevedanje, zavajanje in preobračanje napisanega. Se strinjam, da si želela očetu pripisati vse tiste negativnosti, ki jih sama uveljavljaš(in še zdaleč nisi pri tem početju osamljena, ker če bi bile ženske bolj dosledne pri vzgoji, kar jim omogočajo ravno slovenske sodnice pri dodelitvah, ne bi imeli toliko zahojene mladine, kot jo imamo…!!)
Oče pa ni govoril o nevzgoji, temveč o VZGOJI, ki je razpuščena mati ni sposobna po svoji strani izvajati. Oče je problem jasno zastavil in nam je jasno razumljiv, razen tebi…
…obup…
ravno iz govorilnih ur…
nas je hotela učiteljica že pisno poklicat??? Lagala mi je da je bila na govorilnih urah in da je z otrokom vse ok!!!
Predlog sem dobil da bi šli k psihologu ( morebitna disleksija ) kako sedaj to rečt moji ex, saj se ji nič ne da???
Ali lahko jaz sam peljem otroka kljub temu da ima ona skrbništvo?
Kako naj se pomenim da se bo začela bolje truditi okrog sina??? Jaz ne morem več sam čez vikende štrikat. Saj me bo sin že zaradi tega zasovražil.
Obup, obup, obup :(((
Ne obupuj, kjub temu,d a nimaš skrbništva si še vedno polnopravni starš in se tako tudi obnašaj. Sodeluj s šolo, saj šola kot vidiš potrebuje sogovornika torej odgovornega starša s katerim bo lahko pomagala tvojemu otroku. Predlagaj učiteljici in šolski psihologinji, da vaju oba pisno pozove na sestanek. Če bivša ne bo hotela sodelovati pa naj obvestijo o tem nesodelovanju CSD, saj otrok vbeč kot očitno potrebuje strokovno pomoč.
Ne obupaj, mislim,d a se bo slje ko prej vse uredilo, Imej veliko volje in potrpljenja z otrokom. Veliko sreče vama želim!
Naj šola obvesti tudi mamo o ugotovljenem stanju, da se potem ne bo mogla sprenevedati in še naprej lagati, kako je s sinom vse ok. In veseli me , da se hitro najde kdo z idejo in skuša pomagati. Bravo rakica ![/quote]
Ja glede na to, da se več ali manj uspešno sama spopadam s sinovo disleksijo in problemi v šoli vem kako to izgleda.
Sicer pa … sem mu že v prejšnjih postih napopala link kamor naj se obrne s sinom. Na istem naslovu deluje tudi Društvo Bravo, ki je specializirano za disleksijo.
“Obupani oče”, če potrebuješ več info pa sporoči, jaz vsega ne bi limala na forum.