Pozdravljeni
V upanju da mi boste odgovorili in svetovali kaj naj naredim.
Sem mati 13 letne hčere imela sem katastrofalen zakon, ki je najina hči zelo trpela, in gledala in se drla kako oče tepe mamico. kako je to lepo kaj ne??? Trpela sem 13 let nato sem se ločila, ker je bilo nevzdržno bivši mož nikoli ni skrbel ne zame za otroka pa še manj. Nikoli ji ni kupil nič do sedaj kaj ji je kupil bi se dalo prešteti na vse prste v obeh rok. Vedno je zmerjal mene in otroka celo otroku je povedal bejž kurba ŽALOSTNO TODA RESNIČNO. Jaz osebno sem mu povedala, da ni se kaj čudit ko meni reče kurba, če pa lastnemu otroku tako pove, nato sem dejalač če te še enkrat slišim, da si otroku rekel, da je kurba te bom prijavila na socialno, ki žališ lastnega nedolžnega otroka. In več ji ni tako govoril ostalo pa, da je prasica coprnica ciganka vse mogoče, ko vam to pišem se mi srce para od žalosti. Ko sem se ločila sem vedno govorila nikoli več se ne bom poročila ampak zarečenega se kruha dosti poje. Povedala bi vam rada, ko je hči imela obhajilo, sem oblekla hčero normalno kot za obhajilo se spodobi, oblekla še sebe in moža, on se ni brigal nato sem še jaz plačala pojedino v gostišču, ki je tako znano Štorman. Ni mi mož dovolil, da bi jaz povabila mojo mamo in sestro na obhajilo njegova mama pa je bila, in kdo je njemu ustrezal tisti so bili, jaz pa vse plačala, ki sem si denar morala sposoditi.Ko je bilo pojedine konec smo se vračali domov jaz nisem nič pila mož pa mož mi je stalno govoril kaj si tako žalostna spij kozarček pa boš dobre volje, saj je vedel zakaj sem slabe volje samo se je sprenevedal. Ko sem se vsedla v avto jaz in hčera meni ni dovolil, da bi jaz vozila on pa pod uplivom alkohola pameten kaj ne? Ko sem lepo sedela na sovoznikovi strani me je mož naenkrat tako udaril z pestjo po glavi oz. čez nos tako, da sem bila takoj v nezavesti, ko smo pa prišli še domov me je iz avtomobila tako vlekel za roke in me vse povsod brcal, kot eno žival moja hči se je tako jokala in drla ati nehi mamico tako tepsti ona ga je boga reva brcala in meni je nosila vodo, da pridem k sebi boga reva vso obhajilsko obleko je imela krvavo in on in jaz mojo vse je bilo krvavo, kot da bi prašiče klali, ko vam to pišem imam kurjo kožo in se jočem.. Zakaj zakaj zakaj sem tako trpela???( ne vem) Sedaj sem si pa našla zelo dobrega sedaj mi je že mož, ki je tako lepo hčero sprejel kot mene vse ji nudi mene zastopi o mojem bivšem življenju saj vidite po moji zgodbi, da nisem imela prav nič rožnato življenje. Moja hči je zelo vesela sedaj pa bivši mož pravi to je moj otrok, ki je že tako velika in zrasla že v pravo dekle nihče ji nebi dejal, da ima 13 let ampak srečna sem, da jo imam. Sedaj hči sploh noče, da bi šla k atiju na počitnice nikoli ji nisem branila vedno sem rekla on je vseeno tvoj ati, je rekla kaj pa pol spomni se kaj je bilo za moje obhajilo, ki nikoli ne bom pozabila do smrti, tako mi otrok pove no kaj bi vi dejali na to??? Pišem pa vam zaradi tega spoštovani dr Rejc, da hčeri zelo slabo gre v šoli, ki sem na vse načine probala, da se ji izboljša sem jo peljala k psihologu in je dejal, da je zelo brihtna celo v šoli ji je pomagala pedagoginja imela je vedno pred uro za idit pedagoginji rezultati pa so bili zelo jalovi.Sedaj sem hčero komaj prepričala, da naj gre malo atiju za počitnice ampak z teškim srcem je šla sedaj mi je pa napisala na mobi sporočilo tako: Mamica komaj čakam, da prideš po mene, da grema domov tako sem se te zaželela in dolg čas mi je brez tebe rada te ima tvoja hči B….. Kaj vi kot strokovnjak menite zato? kaj bi mi predlagali, da naj jo peljem kam drugam oz. zdravniku še sama ne vem, prosim pomagajte mi. Vem, da hči veliko premišljuje o atiju kako je bilo? mogoče jo to bremeni ne vem povejte mi. Vedno ko sva same pravi mamica a se spomneš za atija recimo to in to in samo našteva tako, da sem jaz kar včasih začudena. Šola ji pa ne gre in ne gre in mi sama z solznimi očmi pove mamica jaz se ne znam sama učiti, in kaj ji lahko rečem kot, da ji pomagam po mojih močeh ampak hvala bogu, da imam sedaj super moža, ki hčeri je v veliko pomoč ampak v šoli se pa izgubi ali je odsotna ne vem, ker je zamenjala okolico ni to, ker se je slabo učila že prej sedaj pa pravi, da ji je tukaj lepše, da nikoli več nebi živela tam kje sva bili. Prosim vas pomagajte mi ali pa bralke in bralci, ki bodo celo mojo zgodovino prebrali naj oni dajo svoja mnenja PROSIM.
Oprostite mi na mojem dolgem pismu in vas lepo pozdravlja MALČI

Spoštovana Malči,
opisali ste svojo pretresljivo življenjsko izkušnjo, pa tudi ( skoraj) neskončno potrpežljivost, imeli pa ste vendar dovolj odločnosti, da ste svoji hčerki in sebi omogočili prijetnejše življenjska pogoje.Morda je ravno to tisto, kar je potrebovala za boljši učni uspeh in se bo ta v novi sredini sčasoma še izboljšal.Hčerki bi morda pomagalo, če bi se učila skupaj s katero od sošolk, zato ji skušajtenomogočiti čimveč ustrezne družbe.

le pogumno naprej.

zadeve se bodo s časoma že uredile.

sama sem bila v otroštvu (še ko sem hodila v vrtec) izpostavljena pretepanju, dretju, oče se je znašal nad mamo, pretepal je njo, babico, sestro, tudi mene. ni pil, ampak se mu je vsake toliko malo zazdelo, hitro je vzkipel in smo dobile. starša sta se ločila. najprej sem živela pri mami, nato pri očetu, mame nisem smela obiskovati, govoril mi je da je kurba…in še marsikaj…

po fizičnem napadu, me je oče čez noč vrgel iz stanovanja…
vse skupaj je trajalo več kot 15 let, zato sem šla. nisem se več vrnila!

stara sem 20 let, sedaj živim sama, delam in si služim dnarce…iz rok v usta. ampak tako je. raje, kot da bi bila pri njemu. težko je.

vaša hči se trudi in to je pomembno. veliko je prestala, kar nikoli ne bo pozabila, pa vseeno, hvaležna vam bo, ker ste jo rešila iz tega. vsak dan bo starejša in bolj pametna in prav vsak sleherni dan vas bo imela rajši.

no, ko sem se sama selila, sem imela na fakulteti ravno izpitne roke…vse je šlo po vodi. dolgo sem potrebovala, da sem se koliko toliko ustalila, nisem več tista živahna deklica, kot sem bila, pa vseeno. trudim se, uživam življenje, kolikor se le da, vidim trenutke in se jih veselim, skratka, moje življenje se je spremenilo, ampak sem ponosna nase, tako veliko sem že dosegla. na fakulteti moram reči, da mi kar gre…naredila sem vse izpite od lani (kar so mi takrat ušli) in še nekaj novih…pogovarjala sem se s prijateljicami in tudi one mi stojijo ob strani in me bodrijo.

kamen v mojem srcu je postal kamenček…in vedno manjši postaja, na druge načine pokrbim, da se imam v življenju lepo.

skratka, hotela sem vam povedati…da se! Tudi vaši deklici bo uspelo. Zagotovo.

Še naprej ji izkazujte ljubezen, jo božajte in se veselite. Rada vas ima.

Pa čim lepše življenje v bodoče vam želim,

lep pozdrav, vaša prijateljica.