Otroci z alergijo na mleko in jajce
hvala za odgovor in tolažbo… vendar ko ti otroček dobesedno z jokom zahteva hrano vsako uro (preden smo šli na pediatrio je bilo dve uri in pol do tri mir) in imam dojke že takšne kot dva prazna meha, ker se ne napolnijo dovolj… res ne veš več kaj storiti, zato sem danes za spanje podlegla in mu pripravila prvo stekleničko pregomila… spil je celih 100 ml revež, kljub temu, da je jedel eno uro nazaj… ne vem več… :O(
lp
MC
Glej, mogoče gre pri tvojem otročku ravno za poskok v rasti. Takrat je normalno, da se veliko doji, s tem pa zagotovi tudi, da se počasi (v nekaj dneh) začne proizvajati v tvojih dojkah toliko mleka, kot ga po novem potrebuje. Občutek bolj praznih dojk ne pomeni, da nimaš mleka, ampak je tudi povsem normalen pojav. Jaz sem imela 6 mesecev po porodu, ko se je hčerka še vedno izključno dojila, precej manjše in manj čvrste dojke kot recimo takoj po porodu, pa je jasno pri večji starosti tudi več popila!
Niti slučajno ne propagiram dojenja za vsako ceno, želim pa samo razložiti, kakšni so ti mehanizmi. Sama dobro vem, kako mamice hitro podvomimo vase, in v želji, da bi otroku nudile najboljše, hitro začnemo razmišljati o drugih variantah. Prepričana pa sem, da naša telesa vedo o teh stvareh več kot pa naš od vseh strani bombardiran razum in mešana čustva.
Močno ti privoščim, da bi še naprej dojila, ker boš s tem lahko marsikaj olajšala sebi, pa tudi otroku (prednosti je res veliko). Več o ponudbi – povpraševanju, dojenju alergičnih otrok itd. pa si lahko prebereš tudi na forumu Dojenje.
Srečno!
Se popolnoma strinjam, da s kuhanjem veliko uničimo. Jaz sem začela hrano (cvetača, korenje, brokoli) kuhati nad soparo, da še tisto nekaj ne ostane v vodi. Paradižnika in paprike ne sme.
Prav zaradi tega je za alergičnega otroka pomembno, da je prav vsak obrok prilika za vnos čimbolj kvalitetne in bogate hrane. Če namreč želimo, da dobi vse potrebno, kar nekdo s kozarcem pomarančnega soka. Upam, da nam bo kmalu dovoljeno. Do takrat pa razpolagam z živili, ki jih pač lahko je in poizkušam iz tega potegniti največ.
O tem, česa ne sme raje ne razmišljam, ker bi me lahko minil optimizem.
Še presneto mi je jasno, koliko dojenje olajša življenje (prva pupa je bila dojena dokler je sama hotela, ko se je pričela igrati s prsti z bradavicami, sem jo prenehala) in tudi 48 ur v bolnišnici, ko zaradi testiranja zakaj bilirubin ne pade, nisem smela dojiti, je bilo katastrofalnih…
No, včerajšnji dan je bil dokaj ok… do 18.00 ure… potem pa se je spet pričelo in sem ga komaj spravila spat… niti pregomina ni hotel… in če sem odkrita niti ‘zizomila’ ne…
Saj bomo prebrodili tole, to si kar naprej dopovedujem… :O)
Hvala za vaše besede vzpodbude…
lp
MC
Ojla.
Oba moja fanta sta alergika. Starejšemu so odkrili alergijo na mleko, jajce, psa, mačka, pršico, drevesa, zeli.. V glavnem na vse kar so testirali. In to pri treh letih in pol. Ves čas sem težila zaradi problemov s kožo in težkega odvajanja blata, pa nič. Zatežena mama. Ko je prebolel hud bronhitis (bolnica), so ga pa testirali.
Kljub vsemu sem zadovoljna. Odkar imamo dieto, otrok normalno kaka. Ko uredimo še kožo, bo pa rajsko.
Lep pozdrav. T
Najboljši vir naravnega C vit. je koncentrat Antilske češnje. V 200mg konc. je 30mg. C vit., ki je vezan na fitonutriente. Fitonutrienti obnavljajo C vit. in samostojno delujejo kot antioksidanti ter razbremenijo imunski sistem. Poleg C vit. tudi A vit. in mineral baker poveča absorbcijo železa. Ker ne vem koliko tehta vaš malček, me za pravilno doziranje pokličite na 051/ 205 995
naš malčipalči ima 17 mesecev. pri 3 mesecih smo opazili da se praska, ima rdeča lica, podobno kot bi se nekam udaril. ranice so se rosile. mislila sem da je od mraza. pediatrinja mi je rekla da je to verjetno alergija, naj ne uživam jajc in mleka. in jih res nisem. to pač ni problem!!! a me nihče ni podučil, nobenih diet nisem dobila!!!! saj same veste kje vse je mleko v prahu, lecitin!!!!
držim se te dijete mesec, dva..čakam na testiranje.. in čakam…malči pa je vedno slabše!!
testi pokažejo alergijo na jajca, mleko, banane. dobim dieto, stanje nič boljše. malči zavrača trdo hrano…hodim od pediatra do pediatra, alergologa.grem na bicom…
končno pridem do pediatra ki si je vzel čas, pogovarjala sva se celo debelo uro. prve njegove besede pa so bile: najprej morate vedeti in biti pripravljeni na vzpone in padce. tudi če ne boste neredila nič narobe se lahko stanje kože poslabša.
največ pa so mi pomagale znanke, mamice s podobno težavo..dobila sem recepte, napotke, delile so izkušnje z menoj… in po 8 mesecih je moj malči šele imel lep obrazek.
zdaj pa so vzponi in padci. če je bolan in sva doma npr. 14 dni je vse ok. takoj ko se vrne v vrtec se stanje poslabša. pa še tale zima..
komaj čakam pomladi in 3 let. upam da bo takrat ok. čeprav nekateri pravjo da so pri 3 letih začel čakat na 6 rojstni dan.
pogumno!
Pozdravljena!
Povsem vas razumem, saj sem s hčero imela podobne težave. Pri 6 mesecih je postala občutljiva na mlečno beljakovino in v hipu sva morali prenehati dojiti. Imeli sva dieto in preglede testiranja, to pa je bilo tudi vse. Obrnila sem se na pokojnega Dr.Medveda, ki je zdravil v Podčetrtku z BICOM terapijo. Moji hčeri je pomagalo in pri dveh letih je jedla vse. Delo dr.Medveda nadaljuje Dr. Žagarjeva tudi v Podčetrtku. Poskusite!
Lep pozdrav,Snežinka napisal:
> Drage mamice.
>
> Joj, toliko nas je, da bi lahko društvo ustanovile, kajne?:))
>
> Šalo na stran.:)
>
>
> Naš palček je star 1,5 let in je alergičen na mleko in jajce. S
> tovrstno alergijo se borimo že 1 leto in moram priznati, da
> smo se kar navadili, čeprav pridejo obdobja, ko mu upade
> imunski in se stanje kože kar poslabša. Vsak dan je posvoje
> bitka. Bitka z mojimi občutki in strahovi ali dobi dovolj tega
> in onega, še vedno imam polno glavo vzorcev kako je mleko polno
> “zdravega” kalcija in kako ga pravzaprav najlažje dobi preko
> mleka in mlečnih izdelkov.. Pa spet po drugi strani toliko
> preberem o vsem tem, o prehrani, da sem mnenja, da se moj otrok
> najbrž veliko bolj zdravo prehranjuje od večine otrok, ki
> nimajo alergij. Skoraj ne jemo nobene ind. hrane, vse kuha
> sama, vse je domače..Trudim se, zelo, zelo se trudim in ogromno
> časa porabim za kuho in razmišljanje o prehrani.
>
> Maja imamo spet testiranje pa si mislim, da so tale testiranja
> bolj za lase privlečena, da bo moral pač otrok “dozoreti”, da
> bom morala sama to doseči, s pravilno prehrano, mogoče z
> bicomom in homeopatijo, še nabolj pa z doslednostjo,
> natančnostjo.. Si pa, odkrito povedano, ne predstavljam, da bi
> to nad nami viselo še dolgo časa. Upam na najbolje.
>
> Zanima me koliko vas je takih, ki “bijete podobno bitko” kot jo
> jaz. Kako se počutite, je med vami kakšen otrok, ki je take
> alergije prerastel, so minile z leti..?
>
> Povejte še ostale svojo zgodbo.
Pozdravček vsem!
Tudi jaz imam alergično hčer (na jajca in mleko). Ugotovitev je bila pri 5. mesecih precej kruta. Ko sem ji hotela začeti dodajati prilagojeno mleko (seveda zvečer pred spanjem), se mi je revica skoraj zadušila, tako je otekla v par sekundah. Na srečo je glavnina zatekanja prešla na roke – če bi bil sapnik, bi bilo po njej. Še zdaj me zmrazi, če pomislim na to. Hčerka je imela probleme s kožo praktično od začetka, vendar je pediatrinja malce odlašala s testiranji, ker se pri dojenih otrocih menda počasneje pokažejo prave alergije. Skratka, po tisti noči sva pristali za 5 dni na Pediatrični kliniki in od takrat je na strogi dieti. Stroga je sicer pod vprašajem, ker ga včasih še sama “pokronam” s kakšno hrano, v vrtcu pa do pred enega meseca vzgojiteljica ni dojela, da tudi ‘čisto malo’ čokolade ne sme. Večinoma je njena koža kar v redu, le občasno ima kakšne rdečine, izpuščajčke ali kaj podobnega. Edino kar me malce skrbi, je nekakšen vodni mehurček, ki se ji je naredil na ličku. Nekaj časa je še malo nihal (en dan večji, drugi manjši), zdaj pa je že nekaj časa (mesec, dva, tri) enake velikosti, s tem da je enkrat vmes spremenil barvo (v bistvu je kožna barva, enkrat pa je postal rdečkast, kot da bi vanj prodrla kri – čez teden je postal zopet kožne barve). Sicer pa je ravno dopolnila 2 leti in počasi že razume, da ona določenih stvari pač ne sme jesti. Ko ji kdaj kakšno jed, ki je sicer na mizi, prepovem, se sicer sliši kruto, vendar bolje to, kot da je čez dva dni vsa boga. Odpornost se ji je letos (moram potrkat) dokaj popravila, medtem ko smo imeli lani, ob uvajanju v vrtec v najbolj virusnem obdobju leta, več mesecev težave z njenim zdravjem.
Tudi sama sicer upam na ‘minljivost’, vendar se nočem prehitro bodriti s tem, da ne bo razočarnje preveliko. Ko bo, pa bo. Vsak začetek je težak, nadaljevanje pa vedno lažje. Sama pravim, da hvala bogu, če me je že moralo to doleteti, me je vsaj v času, ko je na policah precej izbire – četudi drage.
Veliko volje, poguma in zdrave malče vam želim!