Borba čisto vsak večer. Od vsega začetka imam zvečer rutino: večerja, tuširanje, risanke, pravljica, mojčkanje, spat. Najprej gre v posteljo tamala, a jo mora sin čakati tudi do pol desetih, da zaspi. Vstajamo pa ob pol petih. Tamala vstaja, pa jo položim v posteljo in rečem zdaj pa spat, lahko noč. Pa spet vstane in spet in spet…Če gresta oba hkrati spat, je še večja norija. Potem pa še mož tišči z glavo skozi zid in se gre neke svoje metode, ki tamala dva le še bolj razdivjajo. In seveda sem jaz potem tista “ta pametna, ki vse vem”. Meni popuščajo živci, mož pa tišči z eno in isto taktiko in se ne premakne niti za mišji rep.
Vam povem, da zna kakšno mojo metodo v trenutku porušiti in sta oba tamala spet v luft.

Nične pišeš kolikosta stara.Če lahko,prestaviposteljicood mlajše v vajino sobo.Če je ta velik “bolj priden” za spanje, je škoda,da bi čakal na sestrico,da zaspi.
Druga opcija je pa,da daš starejšega spat po urniku,tamalo pa kasneje.

Čak, a sta torej problem otroka ali mož?

Po tvojem postu se mi zdi, da vidva z možem nista ravno usklajena (“imam” rution, “mož ima svoje metode”), otroka pa to s pridom izkoriščata.

Vidva se med sabo zmenita, kako bosta stvar furala, potem pa brez pardona vedno isto vsak večer.

2.5 tamala in 5.5 sin. Smo tudi obrnili možnost in je šel prvi v posteljo sin, pa dolgo ni mogel zaspati.

Koliko sta stara otroka?
In kakšne metode uspavanja ima tvoj mož, da so ti tako čudne?
Kakorkoli, se mi zdi, da bi tudi tu morala biti enotna (pa kakršnokoli metodo uspavanja že imata). Zaradi te razdvojenosti imata potem otroka jasno več manevrskega prostora za večerno nagajanje.

Pri nas debate ni – od vsega začetka imamo iste rituale – večerja, umivanje (oba otroka hkrati, 5 let, 8 mesecev), jaz uspavam malo, mož spravi spat starejšega (mu prebere pravljico ali se kaj “moškega” pogovarjata). Oba sta v postelji najkasneje do 20.15 med tednom. Starejšemu ob petkih in sobotah dovolimo ostati pokonci do 21h.

Jaz furam eno in isto in ne odstopam. Mož pravi, da mora biti itak vse po moje. Mu tolčem v prazno, če mu ” delim nasvete.”

Mož dela po metodi ( pa ne dobesedno jemat): najprej streljaj, potem pa vprašaj, kdo je.

Da dela deklica (2,5 let) težave, je menda že kar klasika (meni so tudi živci popuščali, ko je sleherni večer prebujala – kdaj tudi 6X – mlajšega bratca, preden je končno omagala in zaspala). S tem, da sem večino večerov bila za vse sama, ker je bil mož dosti odsoten.
Zdaj (upam, da ne le trenutno ;), ko je to obdobje minilo (in mislim, da je res bilo obdobje, ker niti takrat, niti zdaj nismo ničesar menjali v obredu pred spanjem), je mir in odhajamo spat boljše volje.
Poskušaj se veseliti boljših dni in kdaj nagajanje malo obrnit na hec (če ne bo drugega haska, se vsaj ti ne boš toliko sekirala 🙂
Uspešno uspavanje in mirno noč

prvo: vsedita se z možem in se zmenita kdo bo pri bajti naredil red
drugič: ko vama bo to jasno, naj se tisti spravi k stvari in v roku destih dni morata tamala spati kot se šika
tretjič: če prvemu to ne rata, stvar prevzame drugi

volk sit in koza cela

jaz bi naredila naslednje: tamalo dajala spat ob osmih, samo, v njuno sobico (sin bi spal tistih nekaj dni pri vama, recimo, al pa v dnevni, al pa z mamo sam, če je psalnica premajhna,…). Pri hčerki pa – ves ritual, nato v posteljo, lubčka, lahko noč in greš ven. če vpije jo pustiš pol minutke, proceduro ponoviš in jo pustiš vpit eno minuto. v roku parih dni bo pogrunatala, da se ji dret ne splača. ko osvojite ritem, gre tamala spat ob osmih, sin pa 15 minut ali pač pol ure al koliko za njo, vs kupno sobico.

potrebno pa je biti zelo dosleden.

Še kakšen nasvet, kako možu glavo odpret? Ker mu govorim eno in isto že toliko časa, da se že sebi zdim zlajnana. Gre za to, da se s tamalima skrega tik pred spanjem in potem je rutine konec.
Darrilo: saj po tem sistemu delam, sin je tačas v dnevni sobi in če prej zaspi, ga pač mož nese v posteljo. Ampak hčerka vztraja in vztraja do pol desetih. Pa se tega sistema držim že dolgo. Je bilo obdobje, ko je bil ob osmih mir in sem šla tudi jaz ob osmih spat. Potem pa ga je tamala začela biksat.

A je mogoče katera prebrala knjigo Otroci in spanje? Če je dobra, bi jo dala možu za prebrat, da bi videl, da to ni moja ukazovalnost ampak dejstvo.

Zna biti tudi problem da vaša hčera preveč spi čez dan!pri naši je že bilo tako,če je popoldan preveč dolgo spala,zvečer ni bilo spanja.

kako je s tem pri vas?

Vsekakor bi jaz dala najprej spat fanta, saj deklica verjetno popoldan še spi.
To vstajanje je obdobje pri marsikaterem otroku, ki bo minilo, vendar samo tako, da jo boste redno takoj pospremili nazaj spat in se ne boste vmes še igrali, zabavali…
Tudi pri nas je bilo vse sorte in je še vedno, pa so otroci že večji, zato hodijo spat počasi en za drugim 😉

Tudi če hčerka ne zaspi po kosilu, je zvečer problem, pa sem že večkrat mislila, da bo hitro zaspala. Če pa po kosilu spi, se zbudi okrog dveh. Prav tako sin.
Bo treba pač vztrajati še naprej in imeti hladne živce. Hvala vsem za odgovore. Bom pa tudi pri možu še naprej “sitna” glede večerne rutine! 🙂

Lep večer vsem!!!

Jaz grem z njo v sobo se uležem na posteljo ona mirno zaspi ,ko se pa ponoči zbudi pa pride k nama v posteljo.Stara je tak ko tvoja ,čez dan spi 1h,zvečer gre spat ob 20 mogoče kakšno minuto čez ,zjutraj je polonci ob 6h.

Otroka na red navajamo od rojstva.
Pri mojih otrocih ni bilo spanje nikoli problem.
Spat se hodi ob osmih, ko je zjutraj šola, vrtec, ob devetih med vikendi.
In to je vsa umetnost.
Če se otrok navadi hodit spat bo vsak dan ob isti uri zaspan.

Ne razumem kako lahko dovolite otrokom da vam rastejo čez glavo?

Draga tečka 1a, kot si sama napisala: pri tvojih otrocih spanje ni bilo nikoli problem.Zato prosim ne vzgajaj staršev, ki imamo s tem probleme.

Kaj bi rekla na to, da naš že kot novorojenček ni spal več kot 13 ur na dan? Da v povprečju ni čez dan spal več kot 20 min celo prvo leto?!!
Da ne zna ležati ampak ga direkt iz spanja požene na noge? Ja, to bo, me smo nevzgojene in ne znamo vzgojiti svojih otrok…

Ne se delat pametna! Če pri tebi ni problem spanja je mogoče kakšen drug?

Sama nimam težav s spanjem otrok in ti žal ne morem svetovat.

Mogoče bi možu pustila, da on svojo metodo uporabi in se ti čisto distanciraš, če mu pa ne uspe pa ti nastopiš. Verjetno otroka izkoriščata vajino neusklajenost? Zmenita se na lep način. Veliko uspeha.

Lahko noč in lepe sanje,
Marja

sicer nimam težav s tem, mogoče, ker je samo eden, pa se nima s kom razdivjat, vseeno kakšna ideja..mogoče bi pa večerni ritual začeli že prej, pa bi potem imeli več časa..pa reciomo knjigico za oba skupaj v dnevni sobi, kdor dela zgago pa spat brez knjigice takoj, moj fant tudi zvečer kar preveč ostro odreagira, da mi je žal za tamalega, pa sem tiho, ker nočem nasprotovat, čez 5 minut sem mu pa hvaležna, ker tamali že spi, pri meni bi pa trajalo bohve kolk časa še. jaz zvečer včasih kar zagrozim, da bo dedak mraz zapisal črno piko, al pa da če se ne uleže in pri priči pokrije, da bo kar kazen dobil, in seveda, če se vrne v dnevno ga takoj brez besed pospremim nazaj v sobo pobožam in zaželim lahko noč, ko se zgodi tretjič, pa že grozim s kaznijo. to so bili ekstremni primeri. ponavadi me prosi, naj bom pri njem, pa rečem, da bom prišla takoj, ko on zaspi, ko je bil manjši pa se je obneslo, da sem rekla, da bom prišla takoj, samo v kuhinjo grem še kaj iskat, sem šla ene dvakrat, me ni bilo dolgo, pa je vmes že spal:) nisem pa nikoliu dovolila, da bi se pred spanjem še s fantom kej žgečkal ali norel, ker to ne spada k ritualu pa pika, aja,z možem se bo pa treba usest pa pomenit, ni druge. pa srečno!

Pusti otroka, da ti sam pove, kdaj je zaspan.
Poskusi tako zdržati en teden, pa ti bo več jasno.

Za začetek bi jaz rekla, da se morata z možem uskladit. Če jih nista sposobna dat spat skupaj, naj jih da enkrat en, drugič drugi (pri tem se drugi odstrani, ker bi zaradi nestrinjanja samo zgago delal). Potem pa bi rekla enako kot Oh ja, otroci naj gredo spat, ko so zaspani, pa ne bo nobenega vstajanja. Tako malih otrok zjutraj ni problem “zbudit”. Jaz sem jih kar v postelji speče oblekla, so se vmes zbudili. Če bodo zjutraj zaspani, bodo pač zaspani, saj jim ni treba relativnostne teorije razvijat 🙂 Sama sem ugotovila, da preveč “vzgoje” včasih škoduje,še posebej zvečer.

Ravno ta teden je izšel slovenski prevod knjige Kompetentni otrok, Jasperja Juula. Dol padeš, kako preproste so lahko stvari, če se jih preprosto lotiš :-)))