Prosim za informacijo, do katere starosti naj otrok nosi obutev s čvrstim opetnikom ali pa vašo izkušnjo – do kdaj otrokom kupujete obutev s čvstim opetnikom?

V vročih poletnih mesecih je tudi otroškim nogicam vroče in je gotovo udobneje nositi čimbolj odprt sandal. Hvala za odgovore, Marja

Naš enoletnik je večinoma bos ali pa v Teva sandalčkih – ki so brez opetnika-samo trakci. No, ima pa še ene malo višje sandale z opetnikom, a ti so prišli prav bolj v prejšnjih mrzlih tednih (ker je lahko imel spodaj tudi nogavičke).

Ortopedi in pediatri zdravim otrokom že dolgo več ne priporočajo ortopedskih čeveljcev s trdim podplatom, ortopedskim vložkom in trdo oporo, saj preprečujejo normalen razvoj otroške nožice. Nikakršnega razloga ni, da bi bilo potrebno otroško nožico “podpirati” ali jo vzdrževati v fiksni poziciji stopalo-gleženj. Trdi čevlji z visokim opetnikom hojo celo ovirajo, saj se otrok slabo prilagaja neravnemu terenu. Živčni končiči v možgane ne sporočajo dejanskega stanja. Ortopedske čeveljce (po meri narejene čeveljce) predpisujejo samo otrokom s posebnimi gibalnimi potrebami, seveda pa tovrstne čeveljce naredijo posebej zanje, odvisno od okvare (razvojne nepravilnosti stopala, prikrajšava ene okončine, motnje mišičnega tonusa, poškodbe mororičnih živcev za oživčenje stopala, ….ipd. )
Otroci imajo “fiziološko” stopalni lok bolj sploščen kot odrasli, saj je to del običajnega razvoja. Samo otroci, kjer pediater ugotovi razvojne nepravilnosti gibal in vezivno-mišičnega tkiva, morajo nositi prilagojene čevlje.
Super je, če se čeveljček lahko oblikuje po nožici, zato mora imeti podplat zelo dobro (po možnosti usnjeno) notranjost. Obliko pa mora tudi obdržati. Trdi, visoko zapeti čevlji (z opetnikom), silijo otroka h kopitljanju, saj mu onemogočajo normalno gibanje v skočnem sklepu (v gležnju). Poceni čeveljci imajo pogosto podplat iz nekvalitetnega materiala, ki kmalu izgubi obliko in se razobliči; zato ovira normalno gibanje.
Veliko je o fizioloških čevljih je pisal mag.dr.Antolič, spec.ortopedije. Daljši članek je bil objavljen tudi v reviji “Moj malček” v letu 1997.
Je pa tako- zakoreninjena miselnost in predstave v naših glavah ostanejo dolgo.

Danes velja, naj bo čeveljček fiziološki: omogočati mora dober stik in občutek podplata s tlemi, mora biti dovolj mehak in udoben, ne prevelik in ne premajhen; ne sme pa se sezuvati. Čevlji naj torej nožico zaščitijo, varujejo, nikakor pa ne oblikujejo: noga naj torej oblikuje čevelj in ne čevelj noge. Povsem v redu je, če je pred najdaljšim prstom še do 1 cm prostora, če se čevelj sicer lepo prilega nožici: nima previsokega narta, ni pretrd, nima pretrdega podplata (otrok mora čutiti obliko terena, po karerem se giblje) in se otrok v čevlju ne spotika.
Če se le da, naj bo otrok čim več bos: v nogavicah, ki imajo spodaj podplat iz nedrseče gume ali usnja.

Nina