Pozdravljeni,

vsem, ki ste mi odgovorili na zastavljena vprašanja se iskreno zahvaljujem hkrati pa sprašujem ali je babi pri 65-ih z navedeno diagnozo in pod vplivom omenjenih zdravil sposobna varovati 14 mesečno zelo živahno vnukinjo?

Pred desetimi leti je imela raka na prsih in do lani je bil mir. Letos so ji postavili diagnozo – osteolitične lezije, zdravljenje z Arimidex-om. Ker menim, da nam noče vsega razkriti (resnosti bolezni in prave diagnoze), saj se venomer izmika pogovoru, me je zelo strah puščati hčer pri njej v varstvu, saj opažam, da je po varovanju vse bolj utrujena, čeprav tega ne priznava.

Zanima me vaše mnenje saj je za pogovor o bolezni zelo zelo nedostopna. Zanima me tudi, če lahko kdo od svojcev (hči ali sin) pri njenem zdravniku na Onkološkem inštitutu zve za dejansko stanje bolezni. Želeli bi ji namreč pomagati po najboljših močeh in je ne po nepotrebnem obremenjevati z varstvom.

Prisrčna hvala

Draga katica5!

Vaša babi se izmika soočenju z boleznijo in se o njej ne želi pogovarjati. Na ta način se ji zdi njena bolezen nekoliko manj resnična, to pa ji pomaga živeti iz dneva v dan. Tisto, kar ji pestri in razvedri dneve, pa je živahna deklica.

Čeprav morda babičinega odnosa do bolezni ne odobravate, je to njen način, ki ga je izbrala. Zato vam priporočam, da ne vrtate vanjo, ampak ji ponudite vso oporo, bodite topli, razumevajoči in dajte ji vedeti, da lahko spregovori z vami o svojih občutjih, če želi. Svojci lahko dobite informacije pri njenem zdravniku, če se babica s tem strinja. Navadno se o tem izpolni obrazec ob sprejetju v bolnišnico, ki ga je babica verjetno že podpisala (tako je na nekaterih klinikah v KC).

Po varovanju je babica gotovo utrujena, vendar morate vedeti, da je njen motiv za varovanje deklice gotovo večji kot ta, da bi bila fizično spočita. Deklica prinaša v njeno življenje vedrino, ki jo babica potrebuje, gre za močno čustveno navezanost. Pravzaprav potrebujeta druga drugo. Zato si morate sami odgovoriti na določena vprašanja o varnosti deklice, dolžini varovanja ipd. Predlagam vam, da za zdaj, ker je babica verjetno še čisto dovolj pri močeh, da je takšno varstvo varno, urnika varovanja ne spreminjate, če pa imate možnost, pa ga malce skrajšajte. Če bo varovanje krajše, poskrbite, da babica kljub temu ne bo osamljena, preživite skupaj vikende, pogosto jo obiskujte.

Babica se vam bo zaupala v bolj intimnem okolju, ko ne bo otroškega živžava ali se vam bo kam mudilo. Obiščete jo lahko sami in ji zaupno poveste nekaj svojih težav, jo prosite za mnenje. S tem boste ustvarili tesnejši stik.

Lepo vas pozdravljam!

Irena