Ostati doma
Hruška, če povem po pravici, bi bila tudi jaz takoj za to, da bi ostala doma in bila gospodinja… v primeru, da bi mož toliko zaslužil, da mi ne bi bilo treba delati, seveda. Ampak če po drugi strani pomislim, bi mi najbrž kmalu postalo dolgčas.
Poglej, imaš 13 let del. dobe, torej si še mlada. In nekako se mi zdi, da denar pri tebi ni problem. Jaz bi si na tvojem mestu poiskala službo, ki bi me resnično osrečevala, pa tudi, če bi bila plača manjša. Če ne potrebuješ službe zaradi preživetja, si poišči tako, kjer boš zadovoljna. Lahko tudi s polovičnim del.časom, pa še dovolj časa ti bo ostalo za gospodinjska opravila.
Lep pozdrav!
Jaz bi tudi ostala doma. Ne bi poležavala in zabijala dolgčas, ampak bi se ukvarjala s hobijem ter odprla svoj s.p. ali kaj podobnega. Tako bi delala tisto kar me veseli in še služila.
Tega pa še nekaj časa ne bom naredila, ker sem trenutno zadovoljna s svojo službo, poleg tega pa ta želja ni TAKO velika, da bi vse takoj pustila. Zaenkrat še ne.
Uf, meni se to zdi ogromno zemlje! Od prijateljice starši so se – sicer šele po upokojitvi, ki pa so jo te generacije dočakale dosti prej, kot jo bomo me – začeli ukvarjati z vsem mogočim. Imajo prav malo zemlje, pa imata kokoši, mama se je -po sili razmer, ker je vse to forsiral bolj njen oče – naučila molzti koze (čeprav je vse življenje delala kot dipl. ekonomistka), pa race… Vem, da prodajata jajca znancem, bivšim sodelavcem…, mladi kozlički pa so vsi že vnaprej rezervirani in oddani. Če imate kaj vode na parceli, bi lahko gojili postrvi. Toliko denarja, da bi imela za svojo žepnino, bi se že nabralo. Kaj pa z možem si že govorila o tem?
Pipi seveda mož ve za mojo željo. Vendar trenutno finančna situacija, krediti zaradi gradnje hiše ne dopušča možnosti, da bi ostala doma. Vendar čez par let, če bom zgubila službo si ne bi iskala nove ampak ostala doma in postala “kmet”. Sicer ena plača nebi zadoščala za luksuz, ampak bi lahko normalno živeli, sploh če pridelaš vse doma. In kmetija tudi zahteva enega človeka. Ne vem, mislim, da bi mi taka “služba” bolj ustrezala. Sedaj ko hodim v službo nimam časa še za skrb za kake krave, koze ali ovce. Res je pa tudi da vsi bolj postrani gledajo na ženske, ki so samo gospodinje in kmetice in ne služijo svoje plače, čeprav ravno toliko prinesejo domov v obliki pridelkov, kot ostali s plačo.
Hruška!
Meni se zdi bolje, da hodiš v službo. Pa hvala bogu, da jo imaš. Saj je lepo doma, ampak se lahko hitro naveličaš, ko vidiš, da si s tem postala kar inventar. Lepo je skrbeti za svoje domače, saj to že sedaj počneš, ampak misliti moraš tudi nase. Veliko resnice je v tem, pisali so ti zgoraj, da se potem zapustiš, nimaš več družbe, o čem govorit…
Daj Hruška, počakaj raje na penzijo.
lp Jana
Živ, Hruška!
Veš kaj, moja draga gre čez en teden nazaj iz porodniške v službo, pa ne vem, kdo se bolj tega veseli, jaz ali ona. Pa ne, v tistem negativnem smislu. Saj smo uživali celo leto bit dosti skupaj, pa z otroci pa to, samo, ljudje smo socialna bitja, rabimo tudi drugo družbo, stike, informacije, trače, klepet, ne vem, enostavno, ljudi.
Strinjam se s Sončnico, če se boš tako pač odločila, odpri kak s.p., ali kaj podobnega, da boš ob domačem delu nekako prisiljena iti tudi med ljudi, na APP, Banko, davkarijo, tržnico, ipd..Lahko se vključiš v delo raznih zbornic, kmetijskih organizacij, obrtnih, ipd. samo ne se zabubit doma v svoj svet, ker je potem zelo težko ven.
Pa še nekaj.
Pri starših imamo kmetijo, pa ti lahko povem, da ni ravno rožnato, glede preživetja, pa to. Starši so sicer v penziji, pa delajo to bolj iz tradicije, zabave, pa da imamo domačo hrano, samo nekega finančnega učinka pa ni iz tega.
Kar zaslužiš, je treba vlagat nazaj. Popravila, novi stroji, škropiva, zdravila, živinozdravniki, pa kakšna suša, toča ipd, suma sumarum, ne ostane dosti.
Kakorkoli že, želim, da bi uživala koristi in ljubezen od svoje odločitve.