oslovski kašelj III-Nina!
Spet poslušam o tem strašljivem oslovskem kašlju – menda naj bi bila Igu epidemija?!- in me je strašno strah za mojega 9-mesečnega NECEPLJENEGA sina!
Pri 6 tednih so ugotovili povišan mišični tonus, sledila je razvojna amb. in redne vaje. Cepljenje je zdravnica zaradi tega malo prestavila na kasnejši čas, da bi lahko saniral to motnjo. Pri 4,5 meseca je prebolel hudo virusno pljučnico (takoj za tem pa še rota virus – vlekel se je 2 meseca), ki mu je pustila posledice na imunskem sistemu. Ni bil niti dneva dojen, ker sem jaz po CR dobila sepso in težke antibiotike (Conet, Garamycin, Klimicin ter kasneje Ciprobay) jemala skoraj dva meseca. Sinu jemljejo kri vsak mesec, vendar je stalno prisoten “zamik v desno”, ki kaže, da sin še vedno preboleva virozo. Po pediatrinjem mnenju bi cepljenje v takem stanju še bolj oslabilo njegov imunski sistem, zato z njim še vedno čakamo. Sama sem bila kot dojenček cepljena kljub bolezni, posledica je, da sem vse svoje življenje obupno neodporna in me vse, kar razsaja, nemudoma položi v posteljo. Tega za sina res ne bi želela.
Tale oslovski kašelj pa me strašno skrbi. Zadnje tri dni sin kašlja bolj kot običajno (kašelj mu je ostal od pljučnice ves čas), je hripav in se mu rahlo cedi iz noska. Vročine nima. Zanima me, ali je smiselno, glede na to, da antibiotik deluje le v prvem tednu eventuelne bolezni, da vztrajam, naj mu pediatrinja preventivno predpiše antibiotik. Sin je zunaj v stiku z drugimi (sicer cepljenimi) vrstniki, starimi tja do 13 mes, saj je zelo družaben in bi ga težko “osamila”. Da pa tile capljavčki vse nosijo v usta, ne glede na to, čigavo je kaj, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. In da nobena mama ni dosti hitra, da bi to preprečila, se tudi ve.
Kaj torej? Ob vsakem prehladu antibiotik? Ali tveganje okužbe? Tega si skoraj ne upam! Sin pri 9 mes porodne teže še vedno ni podvojil, tehta 8.100 gr, dolg je 76 cm (rojen 4.510 gr in 54 cm), je zelo pridno, vse od kraja razen mleka, vendar enostavno ne pridobiva. Vzrok je po vsej verjetnosti – tako njegova ped. – v tej dolgotrajni virusni okužbi, ki je ne premaga in njegovi strašni živahnosti, saj že sam hodi. Kakih “rezerv” kot pri prvi bolezni zdaj nima, tako da sem res hudo zaskrbljena in bom zelo hvaležna za vaše mnenje in nasvet. Če bo hiter, še toliko bolj!!
Spoštovana skrbna!
Po vašem pisanju sodeč, je sin v stanju nekoliko zmanjšane imunske odpornosti. Ali je le ta “prirojena” ali “pridobljena”, pa je takole, preko- neta , težko soditi.
Glede na to, da tudi vi navajate “bolezni v dojenčkovem obdobju” in nato “vse življenje obupno neodpornost”, je povsem možno, da imata oba genetski primanjkljaj pri odgovoru na določene povzročitelje.
Zato vam priporočam, da opravita (oba) testiranje posameznih komponent odgovora imunskega sistema – stanja protiteles, komplementa, … (Če ste to že opravili, vzemite priporočilo kot brezpredmetno).
Cepljeni vrstniki vašega sinu ne prinašajo ravno oslovskega kašlja, temveč predvsem številne virusne povzročitelje, proti katerim pa je je vaš sin slabše odporen (dolgotrajna virisna pljučnica, 2-meseca trajajoča rotaviroza). Znaki, ki jih opisujete pri sinu, so ponavadi znaki virusne okužbe: izcedek iz nosu (vnetje nosne sluznice), hripavost (vnetje glasilk), močnejši kašelj (najverjetneje zaradi zatekanja sluzi v sapnik in/ ali vnetja sapnika). Oslovskega kašlja v prvem tednu, žal, ne moremo ločiti od virusne okužbe. Kljub temu pa si lahko nekoliko pomagamo s krvno sliko: število levkocitov (belih krvnih celic) poraste, med njimi prevladujejo limfociti, ki pa (če prav razumem), pri vašem sinu tako in tako od virusne pljučnice vseskozi prevladujejo.
Glede na vse napisano: opisano (trenutno) klinično sliko pri vašem otroku, slabši imunski odgovor na dosedanje virusne okužbe, vrsta sovrstnikov (starost do 13 mesecev), se mi zdi uporaba antibiotika močno vprašljiva. Antibiotik (še zlasti zelo širokospekralni) dodobra uniči bakterijsko floro (črevesja, zgornjih dihal, kože) in omogoča poselitev “izpraznjenih predelov” s tistimi mikroorganizmi, ki so odpornejši. Poleg tega s stalnim predpisovanjem (širokospektralnih) antibiotikov izvajamo t.i. selekcijski pritisk, kar pomeni, da omogočamo preživetje na antibiotik že genetsko odpornih bakterijskih sevov, kar pa je lahko zelo nevarno, še zlasti, če take (izjemno odporne) bakteriske vrste zakomplicirajo virusno vnetje (takrat smo v hudim škripcih pri izboru antibiotika).
Kar se vaše teže in višine tiče, je teža malo pod 50 percentilo, višina pa res čez 97 percentilo, kar kaže na neusklajenost, a nikakor ne tragično. Pri otrocih z visoko porodno težo je potrebno priporočila o podvojitvi oziroma potrojitvi teže jemati malce z rezervo, saj bi to pomenilo, da bi imel vaš sin ob letu 13,5 kg. 95% tež enoletnikov pa se giblje med 7,6 kg in 11,8 kg. Pri vrednotenju teže in višine je potrebno upoštevati še: konstitucijo obeh staršev, gibanje, določene prehranske posebnosti, pa seveda spremljajoče bolezni in pomanjkljivosti.
Lepo vas pozdravljam!
Nina
Spoštovana Nina!
najlepša hvala za tako hiter in izčrpen odgovor. Za obstoj takega testiranja, kot ga navajate, sploh nisem vedela, pa me zanima kako poteka, predvsem zaradi sina.
Kar se antibiotikov tiče, se jih zelo bojim, saj sem sama na ospenu, recimo, dobesedno zrasla in sem posledično alergična na celo vrsto antibitokov (zanimivo, na ospen pa ne). Daleč od tega, da bi želela otroka pitati z antibiotiki, nasprotno. Če se jim da izognit, potem na vsak način.
Res je, ves čas ima povečano število limfocitov, medtem ko ima hemoglobin krasen. Ali sploh obstaja kaka zanesljiva diagnostična metoda za odkrivanje tega obolenja v tem odločilnem prvem tednu, ki bi dala dosti hiter odgovor za eventuelno prejemanje zdravil? Kakšna je?
Pediatri dobro poznajo testiranja posameznih komponent imunskega sistema. Osnovno sliko nam da že ugotavljanje števila (in vrste) protiteles. Zaradi obširnosti odgovora, vam svetujem, da se o preiskavah pogovorite s pediatrom.
V prvem tednu diagnostiko oslovskega kašlja peljemo:
-laboratorijsko, krvna slika: porast levkocitov, s prevladujočimi limfociti,
– odvzem brisa nosnega žrela za mikrobiološko ugotavljanje povzročitelja (rezultat je pozitiven v 30% in znan cca teden dni po odvzemu brisa).
– odvzem brisa nosnega žrela za ugotavljanje povzročitelja s pomočjo PCR diagnostike (ugotavljanje genoma povzročitelja), kar je najobčutljivejša metoda.
Pozdrav!
Nina