Spoštovana,

stara sem 35 let, v službi, ki je sicer negotova, vozim soliden avto, sem lepa, urejena, zdrava, vitalna. Brez otrok in moža. Samska. Moškega nisem nikoli iskala, v moje življenje so večina prihajali moški, ki niso bili prida. Moja samozavest je splošno visoka, nimam kompleksov, razen enega, to je dom, v katerem živim. Hiša in stanovanje v katerem sem, sta stara, grda, za podreti. Trenutno si novega doma ne morem privoščiti. Česa me je strah? Strah me je, da ne bi moj dom pravega moškega odbijal. To je moja resna frustracija in me zanima, kako naj opravim s strahom pred tako zavrnitvijo-da se moški ne bi obrnil in si mislil, tale dečva je pa res revna oziroma kje živi? Pa sem drugače urejena, čista, ampak te situacije pa ne morem popraviti. Počutim se tako malo. Vsi moji prijatelji imajo lepa moderna stanovanja ali hiše, jaz pa v takem… To mi jemlje pravo samopodobo in osebnostno vrednost.

Če mi lahko namenite kako besedo, vam bom hvaležna.