osebna zdravnica verbalno napada očeta
Pozdravljeni,
že kar nekaj časa me žuli problem, ker oče prihaja vedno potrt od zdravnice.
Pred približno tremi leti je moral v službi nositi težje breme nekaj nadstropij visoko. Dobil je bolečine v rami, ki niso ponehale. Osebna zdranica ga je napotila na rentgen in ultrazvok, nobeden od njiju ni pokazal ničesar. Ker bolečina ni prenehala, je sam iskal pomoč. Plačal si je več strokovnih pregledov pri ortopedu ter vsaj 10 ultrazvokov. Eden od teh je pokazal nepravilnosti na mišicah, vendar “nič posebno opaznega”. Ker je zaradi bolečin redno prihajal k osebni zdravnici po nasvet, je ta menila, da je verjetno z njim psihično nekaj narobe in mu predpisala antidepresive. Nekaj časa jih je jemal, a je ugotovil, da mu ne pomagajo, ampak mu peša spomin. Zato jih je prenehal jemati.
Zamenjal je zdravnico.
Nova zdravnica mu ni ugotovila nič novega. Imel pa je srečo in je sam končno našel specialista, ki ga je bil v doglednem času (čakal je 10 mesecev) pripravljen operirati. Operacije – v nasprotju z vesemi pregledi – mu ni bilo treba plačati iz lastnega žepa, saj mu je nova osebna zdravnica izdala napotnico. Specialist je pri operaciji ugotovil hudo raztrgano mišico in jo zašil. Oče je okreval 4 mesece, med tem je bil s strani specialista napoten za 14 dni v terme.
V decembru je ponovno začel delati. Januarja pa naj bi nadaljeval z rehabilitacijo oz. fizioterapijo in naj bi šel zopet na bolniški stalež. Ko je zdravnica ugotovila, da ima zopet težave, ga je na ves glas pred pripravnikom nadrla, da se samo izmišljuje ter ga spraševala, če mu za to odsotnost slučajno kaka zavarovalnica plačuje velike denarje in mu zopet predpisala tablete “za živce” ter mu zagrozila, da jih mora jemati.
Družina ob jemanju antidepresivov in tablet za živce ugotavlja, da oče ne funkcionira kot odrasel človek. Težko poskrbi zase, v službi se težko zbere. Z ozirom, da je po operaciji in rehabilitaciji stanje bistveno boljše (brez antidepresivov!) ter ob upoštevanju dejstva, da mora predpisano količino fizioterapij, ki mu jih je predpisal ortoped, opraviti, se mi reakcija zdravnice ne zdi “strokovna”.
Sumljivo se mi zdi, da se je druga zravica ravno tako odločila za zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na živčni sistem, čeprav ima oče težave z ramo. Morda je dobila kak namig, saj je zdravnico zamenjal znotraj zdravstvenega doma. Ponovna menjava zdravnika se mi ne zdi smiselna, saj ima kartoteko, kjer piše, kaj je jemal in imam strah, da bi mu zdravnik ponovno predpisal takšna zdravila. Je pa res, da oče ne izbira besednjaka, ampak pove vsako zadevo tako kot je (ne izbira izrazov, ki bi zveneli stokovno) in zna ob svoji bolečini navesti tudi čustva in osebne težave, ki mu jih povzroča bolečina.
Kaj storiti?
Lea
Lea
Srčno priporočam, da vaš oče si naj poišče drugega lečečega zdravnika. Naj odkrito pove zakaj odhaja k drugemu zdravniku. Ko pride k drugemu zdravniku, naj mu že takoj pove kaj mu ni odgovarjalo pri temi zdravnici.
Naj pove, da se on počuti tako in tako in da zdravnica misli, da je to vse na psihični bazi. Veliko naj ne šinfa zdravnike, saj veš, da vrana, vrani oči ne bo kopala.
Imam jaz dobre in slabe izkušnje. Tudi sem imela op. kot vaš oče.
Takoj naj zamenja zdravnika…
lp, in čim manj okoli zdravnikov!
Hvala za mnenje,
zdravnica sicer ni slaba oseba, je pa očitno od kolegice zdravnice dobila namig, za katerega pacient (oče) in naša družina ni prepričana, da je postavila pravo diagnozo.
Ni pa prijetno menjavati zdravnice. Zato bo oče verjetno temeljito premislil, predno se odloči. Je pa ena od možnosti.
L.