osamljenost

Sploh ne vem kje bi zacela. Po eni strani imam lepo zivljenje, nic mi ne manjka, po drugi strani, pa ne najdem notranjega miru in nenehno hrepenim po stvareh, ki jih pač ne morem imeti oz. jih ne dobim.
Osamljena sem. Nenehno mi je dolgcas. Zivo se pocutim samo med ljudmi, kadar se zabavam, smejem, potujem….imam druzino, hcerko. S partnerjem sicer funkcionirava, imava pa konflikte, tezave….Mene osebno najbolj moti ta, da je partner rad sam, da se rad druzi s prijatelji, hodi na tenis, se zabava….jaz pa, seveda sem popolnoma enaka, le da teh stvari nimam s kom poceti. Lahko bi jih z njim, vendar on pravi, da rad pocne kaj s prijatelji in da ne more vedno biti samo z menoj. Se strinjam in to razumem. Ampak tega ne znam sprejeti, ker sama tako pogresam zabavo in druzbo in dogajanje, da mi je hudo, kadar se on zabava, jaz pa zdim doma, pospravljam, kuham, ker pač ni koga za druzenje. Potem sem sitna, tezim in seveda se skregava.
Hcer je stara 11 let. Z njo seveda grem na kolo, igrava igre, greva okrog….vendar ona nima prevelike zelje po takem druzenju, meni pa tudi nekako sami z njo hitro postane dolgcas po odraslih ljudeh, partnerju. Seveda smo tudi skupaj, hodimo okrog ampak enostavno, kadar tega ni, se pocutim samo, zdolgocaseno, osamljeno. Najraje vidim, kadar smo ves cas skupaj. Takrat sem mirna, ker vem, da ne bom in nisem sama. Ne bojim se samote, le tisti obcutek, da nekaj zamujam me tezi, kadar cel dan zdim v stanovanju, ljudje okrog mene pa se recimo zabavajo.
Partner mi pravi, naj si poiscem kaj, naj grem tec, karkoli….ampak jaz sama nimam volje in zelje in ne motivacije da bi to pocela. Vcasih seveda grem na pijaco, tudi rekreirat se grem kadar najdem druzbo…ampak zavedam se da sem sama odgovorna za sebe in da ne morem ves cas iskati ljudi, da pač ne bom sama.
In tu je problem…kako naj sama sebe prepricam, da moram stvari poceti sama, kaj naj počnem, kako preziveti popoldneve recimo….ponavadi imam po sluzbi veliko casa, partner pride 4 ure kasneje domov, lahko bi bila vesela, si nasla kaj, jaz pa ne vem kaj naj sama s seboj. Nic me ne pritegne, nic me posebno ne veseli. Skuham, pospravim, sem s hcerko, kadar je doma. Se najraje imam dneve ko ima hcera obveznosti, da se zamotim s tem, ko ji pomagam, jo vozim okrog itd….Vem da bi morala biti vesela, da imam otroka, se z njo ukvarjat ampak po vseh teh letih ukvarjanja z njo, ki ga je bilo in ga je se veliko, ker je pač edinka, se mi vcasih ze enostavno ne da vec vse poceti samo z njo. Itak jo moram pa sama motivirat za vse, ker sama nikoli ne izarzi kaksne zelje po čem. Meni se pa neumno zdi da bi otrok gledal tv, pac potem moram nekaj najti.
Tezko je vse nahitro opisat v enem pismu. Toliko je se stvari, ki bi jih lahko povedala, ampak trenutno me res najbolj ubija to, da mi je vedno dolgcas. Zakaj meni ni uzitek sama s kolesom okrog? Zakaj ne gledam rada tv, ker se mi to zdi izguba casa? Zakaj ne uzivam v branju? Zakaj nenehno hrepenim po druzbi, zabavi, dogajanju in tem da je nekaj drugace? Problem so vikendi, ki jih enostavno ne znamo preziveti doma. Ker ne vem kaj naj pocnem. Potem gremo kam na kopanje, vikend pakete itd….saj to je nekako lepo in super, ampak vedno ne gre. Ne vem kaj pocnejo druge zenske same ali same z otrokom…..nimam vec idej ki bi me razveselile….res, pocutim se osamljeno in mrtvo in nikjer ne najdem notranjega miru in zadovoljstva. Rada bi bila manj odvisna od partnerja, da nebi ves cas tezila njemu, kam gremo, kaj bi poceli….ampak da bi enostavno sla sama in znala pri tem uzivat oz. bi mi bilo prijetno.

Pozdravljeni!

Če vas prav razumem vas ne moti samota sama po sebi ampak potreba po družbi in aktivnem življenju v družbi? In ne gre za občutek zapuščenosti?

Če je tako vam svetujem morda včlanitev v kakšen klub (športni, plesni, umetniški, kuharski…). Tam se boste srečali z ljudmi, ki imajo iste želje in zanimanja in tako zelo hitro sklepamo nova prijateljstva. Morda pokličite/kontaktirajte kakšne stare/pozabljene prijatelje? Obnove včasih dobrih odnosov so lahko po letih zelo prijetne. Druženje z ostalo, oddaljeno družino? Morda bi vam ustrezal kakšen hišni ljubljenček?
Veseli pa bomo, če še kdo poda kak nasvet za vaše težave.

Lep dan,
F.Tadeja

Oprostite, ampak ta vaš mož je tudi en kreten, da vas ne povabi na tenis pa potem še žurira s prijatelji, vas pa pusti doma in ste bolj kot ne skos osamljena. Sej je veliko takih partnerskih primerov, pa vseeno probajte se z njim dogovoriti, povejte mu to kar ste tukaj napisali, pa se bo upajoč kaj spremenilo. En moj bivši je tudi bil tak, samo se je potem dalo zmenit in so se stvari izboljšale, sicer nisva imela otrok, ampak vsekakor je mučno bit osamljen doma medtem ko se tvoja druga polovica oz. najbližji nekje zabava ali pa kaj drugega. Povejte mu to iz čustev, ne pa preveč resno ali s kreganjem. Če vas ima rad, vas bo že vzel kam oz. povabu ven, otroka pa v varstvo za dve tri ure. Če ne pa, kot je gospa napisala, kakšen športni ali rekreacijski klub za vas pa naj tačas vaš mož ostane z otrokom. Upam, da se vam stvari spremenijo na dobro.