Pozdravljeni,

Stara sem malo več kot 30 let,zaposlena, poročena 5 let, imam enega otroka in sem v pričakovanju drugega. Na videz imam vse in sem srečna, moja občutja pa se ne skladajo s tem. V resnici sem precej osamljena in bojim se, da tonem v depresijo :(…. Odnos z zakoncem je soliden,  vendar je v zadnjih letih zašel v hudo rutino, malo sva se oddaljila…če sem povsem iskrena sem se, tako kot v drugih odnosih, precej zaprla sama vase zato odnos nima neke “globine”.

Imam nekaj prijateljic,…no vsaj mislim da jih imam. Naši odnosi so zaradi krajevne oddaljenosti pogosto omejeni na dopisovanja na družabnih omrežjih in so že zdavnaj izgubila čar, se ohladila in so na nivoju “small talka”, ki ga v resnici ne maram… Nekaj prijateljic je še brez otrok, zato nimamo več skupnih tem. Povabila na kave že zdavnaj niso več pogosta. Če snidenja predlagam sama, termin izbiramo cel čas, dokler ne obupamo do naslednje pobude…

Sklepanje novih prijateljstev mi že dolgo ne gre več. Odnosom se preprosto ne odprem? Na družabnih dogodkih sem čedalje bolj v stresu in se jih najraje izognem, saj imam občutek, da ljudi sploh ne zanimam in če že pristopim sama, imam občutek, da sem jim v “breme” in bi se me najraje izognili. Opazujem druge, kako sproščeno klepetajo, se družijo, sama pa se sprašujem “kaj delam narobe?!” Mi na čelu piše, da sem “kužna”?

Vse to počasi kruši mojo samopodobo in me vodi v spoznanje, da sem “nesposobna”, da je z mano nekaj narobe…

Bojim se, da bom v svojih občutjih zabredla pregloboko. Bliža se mi porodniška, ko se bom po sili razmer ponovno zaprla v svoj materinski mehurček. Ljudje me bodo pozabili in bom čedalje bolj osamljena.

Tale zapis sem napisala z namenom, da se vsaj deloma razbremenim čustvene napetosti, morda pa najdem sočutno besedo oz. motivacijo, da se rešim iz (deloma) začaranega kroga.

LP

Spoštovani,

dobro vas razumem. Dobra novica je, da imamo kot družbo na voljo orodja (npr. kvalitetno svetovanje), da še do konca raziščete in rešite opisan problem. Vaš zapis kaže, da ste kar nekaj korakov v smeri rešitve že naredili. Zapis kaže inteligenten, pronicljiv, tudi duhovit uvid v bistvo problema.

Na tem mestu nekaj izhodišč, ki bi jih bilo za vas koristno razdelati:

– globoka prepričanja o bližini: veljalo bi analizirati kako na vaše upravljanje z bližnjimi odnosi (partner, prijatelji) vplivajo vaša stara prepričanja o tem. Kako ste v otroštvu doživljali bližino? Kakšno vedenje razumete kot izraz, da ste nekomu pomembni? Skratka vsa večinoma nezavedna prepričanja, ki sodelujejo pri vaših čustvenih reakcijah v povezavi z odnosi. Običajno so izrazitejše neprijetne čustvene reakcije tisto, kar oseba doživlja kot problem.

– veščine upravljanja z bližnjimi odnosi: tukaj se s klienti pogovarjamo o celi vrsti veščin. Pogoste teme so: small talk. To je posebna veščina, ki in zelo pomembno funkcijo, čeprav smo bili mnogi vzgojeni z idejo, da je small talk/klepetanje brez veze in izguba časa. V resnici je to prva in zelo pomembna stopnja vzpostavljanja prijateljstva, ki terja določene spretnosti. Potem je tukaj pogosta tema razumevanje razlike vzpostavljanja odnosov v času zgodnje mladosti ter v odrasli dobi. Ta dva načina se bistveno razlikujeta in terjata različne pristope. Še ena pogosta tema tukaj kako jasno in glasno znamo izraziti svoja pričakovanja/želje/zahteve v odnosih, kako spretno se znamo pogajati za svoje interese, kako upravljati s konflikti, sprejemati kompromise. Skratka, kopica dodatne opreme, ki lahko naredi vzpostavljanje novih prijateljstev zabaven projekt, hkrati pa vpliva na globok občutek povezanosti, ljubljenosti, pomembnosti, smisla itd.

– globok občutek osebne vrednosti: fino bi bilo pogledati kakšno osebno vrednost ste si pripisali, kos te bili še punčka. In zatem, kakšne morebitne pogoje ste si zadali, da bi jih v življenju morali doseči, da bi bili več vredni, sposobni, vredni ljubezni itd.

– frustracija odraslega, starševskega življenja: tudi to je pogosta tema. Kako se naše predstave o odraslem življenju starša razlikujejo od realne izkušnje? Kako? Kaj velja spremeniti, kaj pa sprejeti in tolerirati zaradi globljih, dolgoročnejših ciljev.

Toliko na tem mestu 🙂

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Najprej čestitke za nosečnost! Želim ti zdravega dojenčka in srečen porod! Veliko zdravja želim tebi in tvoji družini.

Jaz ne vidim, da bi imela kakšne posebne probleme. Imaš moža oz. partnerja, enega otroka in službo. Nič ne pišeš, da bi bilo doma kaj narobe, prav tako ne v službi.

Kar se tiče prijateljic: prijateljice pridejo in grejo. Naša prijateljstva niso vedno trajna. Vem iz lastnih izkušenj: z leti si lahko pridobiš nova poznanstva, nove prijateljice. Tako je pri meni, na starost imam veliko stikov s sošolkami iz osnovne šole, iz srednje šole, ipd.

Poskusi vzpostaviti nova prijateljstva, sprosti se, preberi kakšno lepo knjigo, pojdi na sprehod in se pripravi na prihod dojenčka. Čakajo te lepe stvari, ni razloga za paniko in strah. Srečno.