osamljenost
Ne vem kaj naj sploh napišem. Počutim se osamljeno. Iz dneva v dan bolj in bojim se da se mi bo odtrgalo in bom spet začela s stradanjem. Poskušam navezati stike z drugimi, s sestričnami, s sošolkami pa se mi zdi da nihče nima časa zame. Govorim si, da imajo svoje življenje in ne morem pričakovati, da bodo zdaj, ko sem jst pripravljena biti z njimi, oni pripravljeni biti z mano. Kaj naj naredim, da se ne bom počutila tako zavrženo? Ali je kdo, ki bi bil pripravljen biti moj prijatelj/ica?
Stara sem 19. Že 6 let živim v svojem svetu in do zdaj mi je bilo čisto vseeno, mogoče še boljše, če sem bila sama. Zdaj bi rada spet zaživela pa ne znam. Izgubila sem stik z vrstniki, nisem odraščala z njimi in se enostavno ne najdem v njihovi družbi. Pa tudi razlagat se mi več ne da ker itak vsi mislijo da sem čudna.
Pomembno bi bilo najprej poskrbeti za svoje zdravje, koraki v svet so potem samo po sebi umevni in veliko lažji. Obrnite se kam po pomoč, če se vam zdi, da potrebujete oporo. Že želja po vključitvi v normalno življenje je velik korak v zdravje, nikar je ne zanemarite.
Oglasite se še kaj, Nejka
M Anderluh
Nejka, velikokrat precej narobe zaznavamo svet okoli sebe. Jaz vem to po sebi, ko se mi je včasih zdelo, kot da je vsem malo mar, ampak se vedno izkaže, da temu ni tako. Osamljenost boš najlažje premagala tako, da se boš čimbolj zaposlila s stvarmi, ki te zanimajo, hobiji etc. Najpomembneje pa je, da se prenehaš percipirati kot osamljeno in češ kot da te nihče noče, ker je potem to v tvoji glavi in podzavestno s strahom stopaš do ljudi, in seveda s to informacijo, in potem zna biti stik z ljudmi res blokiran. Kar spontano in brez pomislekov se druži z ljudmi, brez prevelikih pričakovanj, in boš videla, da je polno ljudi, ki bi radi bili s tabo. Kar pa se tiče prehrane, preberi knjigo Helmuta Wandmakerja “Hočeš ostati zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!”, mogoče kaka vzpodbuda in nov pogled na življenje, ki je lahko tako lepo!! Lepo se imej
Kot zdravnik imam pred takimi dietami velike zadržke! Nikakor ni to primerno za vsakogar! Posebej pri osebah z motnjami hranjenja svetujemo uravnoteženo in pestro prehrano, brez vsakršnih ekstremov, kot jih najdemo v tej knjigi. Pomembno je namreč tudi naučiti se spontanega in neobremenjega hranjenja, ki omogoča tudi običajno socialno življenje, ki ga motnja hranjenja pogosto povsem načne.
M. Anderluh