osamljena in prestrasena
Hvala vam vsem za tako vzpobudo, ki mi je dala moc da sem lepo mirno povedala kako se pocutim, kaj mi v najini “zvezi” ni vsec in da ce se nekaj zelo ne spremeni, sem pripravljena oditi. In fant skoraj kleci pred mano in me prosi in prosi da naj ostanem, da me ima on tako rad, da se bo spremenil.
Po treh dneh od tega pogovora, stumfi se vedno lezijo povsod, njegove umazane in oprane cunje so vrzene na istem kupu ob postelji. Danes gre spet na obisk k starsem, jaz sem se temu uprla. Nazaj mi je vrgel to, da nikoli nocem it na obisk k njegovim in da so vsi uzaljeni zaradi tega. Jaz sem samo mirno rekla, da sem sla tja na obisk pred tremi tedni in da res ne cutim potrebe tam viset vsake tri dni in poslusat nacrtov, ki jim imajo oni za njegovo prihodnost.
Cudno, taka sprememba v meni. Nic panike, nic joka, nic obcutka, da se bo moj svet podrl, ce bom ostala sama. Nic obcutka, da moram garati za nekoga, ker me bo le tako imel rad. Njegove svari pustim lezati kjer jih pusti. V trgovino grem zase, skuhat zase, pomijem le mojo posodo in pospravim le svoje stvari. Iscem novo stanovanje in se brigam zase. Vem, da bo trajalo mogoce nekaj tednov da bom lahko sla na svoje, a se nekako ne pustim motiti. Naj dela, kar hoce, jaz bom pa delala stvari zase. Predolgo sem bila sluzkinja nekomu, ki se se vedno drzi mamicinega krila in pricakuje, da lahko dela kar hoce, jaz bom pa itak vedno cakala na njega in mu prinasala pod nos karkoli si bo zazelel.
Samo to si zelim, da sem iz tega razmerja odnesla en radar, ki me bo v prihodnje posvaril pred takimi lulcki.
Simona
Katastrofa od človeka, s katerim naj bi preživela preostanek življenja…ko je človek mlad in zaljubljen, ali ni njegova največja želja, da pokaže partnerja staršem in želi preživeti čim dlje časa z njim. Ne tole ni nobena zveza. Spakiraj in pojdi stran, čim prej…ko bi vedela, kakšni prijetni, dobri in čudoviti moški še čakajo tebe za ovinkom, bi bila že na pragu brez adijo!! Želim ti veliko odločnosti, ki je boš še kako potrebovala. Pozdravček, Mavrica.
Pa še to, če se bosta ata in mama zmotila in tebe dobila na telefon ali bi ti morala klicati, jim mirno reci, njegova zaročenka tu, mu lahko kaj sporočim? Trenutno je tako, ko bo pa kaj drugače, pa pač ne bo več njegove zaročenke. Tudi sam ni dovolj pogumen za kakeršnkoli korak, niti poroko, niti za ploščad. Razvajen do konca. Mogoče pa potrebuje takšno, ki ga skoraj mlati in je vse po njenem in jo šele potem spoštuje in upošteva. Izgubiti nimaš kaj, morda samo čaka na tvoje ukaze. Srečno!
P.s.: Si že dobila knjigo? Jaz sem jo na žalost prepozno, je pa kot razjasnitev neba.
No takole, novice. Jaz se iscem stanovanje, on je sel na testiranja in ze cel teden sem sama, sama. V svoji sobici, dokler se ne odselim. Cudni obcutki, kar ne vem kaj bi s svojim casom. Grem v sluzbo, nato v trgovino zame, si skuham, kaj preberem, grem na sprehod,… Mum, knjige na zalost nisem dobila, moram pogledati v kaksni vecji knjigarni.
Spoh nisem vedela da ves ta cas obstaja. Da mi ni treba vsak dan vlect iz trgovine gore stvari (in imeti stalnega muskelfibra v rokah zaradi vseh teh vreck). Trenutno pa mi je najboljsa stvar od vsega to, da se lahko udobno zleknem na kavc, si noge pokrijem z dekico in opazujem dogajanje skozi okno, zraven pa srkam vroco cokolado. Zaenkrat uzivam samo v tem, da poslusam svoje misli in da si dopovedujem, da si lahko vzamem pet minut samo zase. Da ni treba da je vse samo borba, slaba volja in napetost. Da pac naredis kar je nujno, potem se pa lahko malo potopim v svoje misli.
Te misli so me presenetile in zbegale. Vedno mi je nekdo govoril kaj moram narediti, kam se moram postaviti, kako se obrnit, vedno sem pazila na besede, ki sem jih izrekla, da nisem rekla cesa, kar bi prineslo ogenj na streho. Najprej so bili to starsi, ki me se vedno hocejo imeti pod kontrolo na ta nacin, pa se jim ne pustim vec, potem moja “razmerja”. Zdaj pa kar ne vem kaj je tisto, kar bi bilo meni vsec zaradi mene, kaj so moji hobiji. Vse je tako prepleteno, da za nic nisem sigurna, ce te stvari delam zase ali zato, ker moji bliznji to pricakujejo od mene.
A ponosna sem, da sem to spoznala. Tezko je, ko imam cas zase pa me moje misli cisto zbegajo. A vidim, da sem celo zivljenje zivela za druge in sprejela sem to, da pa c se ne znam razmisljat egoisticno in da bo trajalo nekaj casa, da bom nasla samo sebe v vseh teh prepletenih mislih.
Hvala za vse vase besede, nepristranski odgovori so mi vsi dali vedeti, da delam pravo stvar!
Zdaj pa lahko spoznam kdo sem, brez vseh priveskov in zacem ziveti zivljenje zase!
Simona
Simona, zelo vesela sem da ti je uspelo spremeniti razmisljanje! Cestitam! 🙂
Vcasih je treba kaj tezkega dati skozi, da se naucis da si TI na prvem mestu; da si vredna da sama sebe pocrkljas in poskrbis, da se imas fajn – ker drugi se bodo do tebe obnasali tako kot se ti sama do sebe!
Oz. kot je nekdo rekel, drugi hodijo po tebi toliko kot jim ti dovolis oz. kakor si posteljes, tako lezis.
Veliko lepih trenutkov ti zelim! Uzivaj v srkanju vtiste vroce cokolade in vsega kar pride zraven!!!
Pozdravljena!
Situacija v kateri ste se znašla, resnično ni enostavna. Vaš čustveni svet je pol žalosti in strahu. Ne veste, kako boste zmogla, če se razideta. Tudi štiri leta, preživeta z nekom, niso mačji kašelj. Sanje, ki ste jih gradila o družini, se vam razblinjajo.
Mene je v pismu nagovorilo predvsem to, da vztrajate v partnerskih vezah zaradi staršev, ne glede na fizične in čustvene zlorabe, ki se vam dogajajo. Ali res vaši starši bolje vedo, kaj je za vas prav? Zakaj vi ne smete vedeti, kaj je prav za vas? Kaj bi s tem tvegala?
Stara ste trideset let. Od doma ste odšla fizično, vendar pa ne čustveno. Še vedno izpolnjujete pričakovanja svojih staršev. V sebi ste še vedno mala pridna punčka, ki naredi vse, kar starši po tihem in na glas pričakujejo. Ničesar nimam proti vašim staršem. Najverjetneje so vredu ljudje. Le vam življenje govori, da morate odrasti.
Ko boste razmejila, kaj so vaše želje in kaj so pričakovanja staršev, boste vedela ali je ta fant, res moški, s katerim se boste poročila. Pomembno je kakšna so vajina pričakovanja glede zakona, otrok… Če si vi želite ob sebi moškega, ki bo z vami vzgajal otroke, potem bo to zelo težko, če si on želi odditi in prihajati domov trikrat na leto. Odnos na daljavo je zelo težko graditi in ohraniti.
Vi imate odgovor, samo bolečina zavrženosti vas tako boli, da ne morete misliti. Razočarana ste in razvrednotena ter ne veste, kako naprej. Vzamite si čas zase in naredite nekaj, kar si vi želite. Morda si želite ostati, a si želite tudi takšen zakon? To so vprašanja, na katera si boste morala odgovoriti.